Opis

Kdor je že obiskal Indijo, ne bo nikoli pozabil tega značilnega vonja. Vonj po sandalovini prežema prostore, obleke in objema telo. Rastlina, ki sodi k temu vonju, je do 10 metrov visoko drevo, ki zeleni in cveti celo leto in ni izbirčno glede prostora, kje bo raslo. V bujnih dolinah ali suhih pobočjih, sandalovina čudovito uspeva. Njen les morda še bolj intenzivno diši, če raste na čim bolj suhih in pustih krajih. Veliko usnjato listje spominja na lovorove liste. Na konicah vej so grozdi s cvetovi, ki imajo večinoma štiri liste in so brez vonja. Ko vzcvetijo, so rumene barve, nato pa se postopoma obarvajo intenzivno rdeče.

Santalovci živijo na pol zajedavsko. Hranilne snovi delno srkajo iz korenin sosednjih rastlin, lahko pa preživijo tudi samostojno, brez gostitelja. Gostitelji so lahko najrazličnejše rastline, npr. visokorasle trave kot je slamnata trava (Saccharum spontaneum), palme in bršljanovke. Korenine mladega santalovca ustvarijo pri stiku s koreninami rastlin gostiteljic na konicah sesalne organe, ki prodrejo v korenine gostiteljice. Z do 2 cm velikimi gomoljčki, ki nastanejo med rastjo, ima santalovec korenine gostiteljice trdno v primežu in srka toliko hranilnih snovi, da rastlina gostiteljica le še borno raste.

Uporaba

Eterično olje sandalovine, ki ga pridobimo iz lesa, deluje blažilno na krče, antibakterijsko in antivirusno proti virusom herpesa. Eterično olje pridobivajo iz lesa iz sredine debla (lesne črnjave) in ima pomembno vlogo v parfumski industriji. Za pridobitev priljubljenega eteričnega olja se posekajo drevesa, ki so stara od 30 do 60 let. Da bi prišli do lesne črnjave, so v preteklosti posekana drevesa pustili na tleh in jih prepustili naravi. Beli termiti so napadli lubje in mehko beljavo, čez nekaj mesecev je ostala skoraj samo olupljena trda lesna črnjava. Dandanes se drevesa lupijo strojno. Nato se lesno črnjavo drobno naseka, preden se z destilacijo z vodno paro pridobi eterično olje. Trske sandalovca so nadomestilo tobaka za žvečenje in so primerne za kadila na oglju. Iz zmletega lesa naredijo kadilne palčke. Za to se lesno moko zmeša z vezivom, npr. gummi arabicum, in ogljem, razvalja v palčke in posuši. Pri destilaciji z vodno paro nastane tudi vodica sandalovca, ki jo uporabljajo za dišavno noto pri npr. moških toaletnih vodicah za po britju.

Dobro je vedeti

Botanično ime »santalum« je verjetno izpeljava iz sanskrtske besede »candráh« za svetleče, belo in opisuje svetlo barvo lesa. »Album« prav tako pomeni belo.

Najstarejša omemba sandalovine sega v peto stoletje pr. n. št. in je omenjena v zapisu Nirukta, ki je komentar k staroindijskim vedam. Ker termiti ne morejo uničiti trdega, dišečega lesa iz sredine debla, je drevo v Indiji od nekdaj veljalo za drevo, ki ščiti, njegov vonj pa odganja zle duhove. Les, posvečen bogu Šivi, so uporabljali kot material za gradnjo templjev in izdelavo božjih kipov.

Po hindujskem verovanju naj bi sandalovina pomagala pri boljši reinkarnaciji. Umrle vladarje so zato balzamirali z eteričnimi olji, za sežiganje trupel bogatih Indijcev pa še danes za grmado uporabljajo sandalovino. Po neki indijski pripovedki sandalovec vedno obdajajo kače, ki jih mami njegov sladek vonj. Prašek iz sandalovine naj bi nevtraliziral kačji in škorpijonov strup. V jogi spada sandalovina h korenski čakri in naj bi prebudila kačo Kundalini, torej imela afrodizijski učinek. Arabski zdravniki so sandalovino v srednjem veku prinesli v Evropo, kjer je v 15. stoletju našla svoje mesto v italijanskih lekarnah.

Nemški naravoslovec, zdravnik in botanik Adam Lonitzer (1528–1586), znan tudi kot Lonicerus, je v svoji knjigi o zeliščih, ki je izšla leta 1557, za sandalovino zapisal, da zapira pretoke, krepi srce, želodec in jetra, čisti kri pomaga pri žeji in vročini. V sredini 19. stoletja so zdravniki s sandalovino zdravili z gonorejo obolele.Ayurvedska medicina opisuje sandalovino kot grenko, hladilno, krčilno in pomirjevalno. Obkladke s sandalovino v prahu in rožno vodo uporablja kot sredstvo pri vnetjih in kožnih obolenjih.

Aromaterapija uporablja vonj sandalovine pri intenzivnem umskem delu. Vonj, ki uravnoveša, naj bi pomirjal, sproščal napetosti in pomagal najti notranji mir. Soimenjak rdeči santalovec (Pterocarpus santalinus L.) ni v sorodu z belim santalovcem. Z rdečim lesom drevesa, ki sodi v družino metuljnic, lahko obarvamo čajne mešanice. Zdravilnega učinka temu lesu danes ne pripisujemo. Dolgo je imel pomembno vlogo pri barvanju volne.

Rastlina v naših izdelkih

Za Dr. Hauschka Vlažilno mleko sivka in sandalovina in Gel za prhanje sivka in sandalovina uporabljamo sandalovino iz trajnostnega in biološko certificiranega gozdarstva. Sandalovino in njene gostitelje razmnožujejo v drevesnicah in jih zasadijo v nasadih.

Voda iz sandalovine je sestavni del Dr. Hauschka Intenzivne regenerativne nege. Vsebuje hidrofilni del destilata ter naredi kožo napeto in vitalno.

♦♦♦♦