Dr. Hauschka

Žajbelj

Sopomenke: čistec, kadulja, prava kadulja, vrtni žajbel, vrtni žajbelj, žajbel, žajbl, žavbej, žlahtni žajbel
Znanstveno ime: Salvia officinalis L.
Družina: Lamiaceae (ustnatice)

Življenjski prostor

Sredozemlje.

Sestavine

Eterično olje, čreslovine, grenčine, flavonoidi.

Opis

Lahko bi rekli, da je eleganten, s svojimi ozkimi listi, ki so obdani z zelenkasto-sivo prevleko. Ta žametna prevleka je prvi znak, ki nam pove, da imamo pred seboj žajbelj. Nedvoumen dokaz pa je vonj po žajblju, ki se sprosti, če te liste podrgnemo. Žajbelj je polgrm, saj ta od 20 do 60 cm visoka rastlina v spodnjem delu oleseni, v zgornjem delu pa ostanejo stebla še naprej mehka in kot z mehko volno obdana. Od junija do julija ta žametni grm krasijo svetlo do modro-vijolični cvetovi, ki se zbirajo v rahlih klasih in iztegujejo obe ustnici, kar je znak ustnatic. Izplača se, da si te čudežne cvetove ogledate od blizu, saj so njihove ustnice kot bi oblikovale usteca, iz katerih kot jeziki štrlijo prašnice.

Uporaba

Žajbljev čaj pomaga pri vnetjih dlesni, ustne votline in grla, pomirja sluznice, blaži potenje in ugodno vpliva na želodec in črevesje. Eterično olje razkužuje in blaži krče, to lastnost ima zaradi vsebnosti čreslovin. Homeopatija uporablja žajbelj predvsem kot sredstvo, ki zavira potenje.

Dobro je vedeti

Že v zgodnjem srednjem veku je bil v srednji Evropi žajbelj na zmagovalnem pohodu. Za svoj sloves, da naj bi podaril večno življenje, gre zahvala devici Mariji. Po neki legendi naj bi se med begom v Egipt z Jezuščkom pred Herodom skrila pod žajbljev grm. Številni reki, kot »Kdor žajbelj goji, naj se smrti ne boji!« (Karl Friedrich Wilhelm Wander) pričajo o žajbljevih zdravilnih lastnostih.

Žajbelj je eno od močnih avgustovskih zelišč, ki so jih v cerkvah posvečali umirajoči materi božji ob praznovanju Marijinega vnebovzetja. Pri teh pomembnih zdravilnih rastlinah je šlo za zelišča, ki naj bi ščitila pred čarovnijo, požarom in točo ter zelišča, ki naj bi pripomogla k velikemu številu otrok in lajšala porod. Položili so jih v skrinjo ali v in krsto umrlega. Veliko zelišč so uporabljali za kadila, ki so jih kadili ob svetih časih. Poleg rmana, pelina, arnike, ognjiča in žajblja so v zdravilni sveženj dali znane začimbnice kot sta luštrek in koper.

Rastlina z nove perspektive

Čeprav je domovina žajblja v toplih podnebjih Sredozemlja, kljubuje mrzlim zimam. Zimzeleni grmiček je ravno v mrzlih letnih časih videti svež in pokončen; izraz močne vitalnosti, ki se navezuje na fizične življenjske moči človeka. Tako je žajbelj tesno povezan s kožo kot organom izločanja, z delovanjem znojnic. Ko skuša človeka bolj povezati s svojim fizičnim telesom, žajbelj segreva. 

Rastlina v naših izdelkih

V kozmetiki Dr.Hauschka se v številnih preparatih uporablja tako komponenta segrevanja kot uravnavanja.

♦♦♦♦