Opis

Breza je aristokratka med drevesi: Vitka postava ovita v belo obleko iz lubja stoji vzravnano in njene veje elegantno padajo v mehkih lokih. V vejah se nežno igra veter, ki premika upogljive veje kot plapolajoče lase. Nežna zelena barva lističev v obliki romba je utelešenje pomladi in je nepogrešljiv del pri ljudskem običaju postavitve mlaja. Jeseni pa se breza preobrazi in si nadene zlato obleko iz listov, ki se od daleč ljubko sveti. Manj veseli so je ljudje, ki reagirajo alergično, ko v aprilu/maju breza odpre svoje mačične cvetove in veter rumeni cvetni prah moških cvetov raztrese daleč naokoli po pokrajini. V tem času so ceste in kraji, kjer stojijo breze, videti kot bi bili posuti z rumenim sladkorjem v prahu. V nasprotju s svojo malo sestro, puhasto brezo, raste navadna breza tudi na suhih tleh. Kot eno prvih dreves naseljuje gole površine, kar je pravi pionirski dosežek. Tako je bila tudi po ledeni dobi ena od prvih, ki se je po umiku ledenikov naselila na novo nastalih prostih površinah.

Uporaba

Prednostni učinek breze je, da s spodbujanjem delovanja ledvic poveča količino urina in tako očisti mehur in ledvice. Zaradi te lastnosti se uporablja pri vnetjih sečil in za preprečevanje sečnega peska in ledvičnih kamnov. V čajnih mešanicah proti boleznim presnove se uporablja tudi proti revmi in putiki. Ker spodbuja presnovo, je sestavni del spomladanskih in jesenskih kur, ki prečiščujejo in tako čistijo kožo. Brezov katran, ki nastane pri tako imenovani suhi destilaciji vej in lubja, se uporablja predvsem v veterini proti garji in drugim kožnim boleznim. Brezov sok, ki ga pridobimo v marcu in aprilu tako, da zarežemo v deblo, pomaga proti izpadanju las, deluje proti nastajanju prhljaja in razmaščuje lase.

Dobro je vedeti

Različice opisa »breza« najdemo v sanskrtu kot tudi pri slovanskih in germanskih ljudstvih, vedno se nanaša na svetel lesk svetlečega belega lubja. Podobno pomenijo različni opisi, kot je staronemški »birhha« ali staroindijski »bharg« »biti svetel, svetiti, sijati«. Tudi beseda »Borke« je izpeljana iz »Birke«, nemški izraz za brezo. Znanstveno ime »betula« morda izvira iz galščine in so ga uporabljali tudi Rimljani. »Pendula« je izpeljanka iz latinske besede »pendere« = »viseti«.

V krogotoku življenja uteleša breza rast in nastanek. Kot znanilka pomladi je bila simbol ponovno prebujenega življenja, čistosti in mladostnosti. S svojo milino se je ljudem v preteklosti prikazoval duh tega drevesa kot v svetlobo ogrnjena devica, polna čarobnosti in zdravilne moči. Praznovanje breze je za ljudi severnih dežel vedno pomenilo veselo praznovanje ponovnega rojstva in poroke neba in zemlje. Tej tradiciji je še vedno zvest mlaj, ki se postavi ob praznovanju kresne noči.

Zdi se, da so možnosti uporabe breze neskončne: Že v kameni dobi so izdelovali obleke iz rafije iz skorje, čevlje in posode iz brezovega lubja in z brezovim katranom pritrjevali konice puščic in držala za harpune.

Na Laponskem so iz mladega brezovega lubja, ki je mehko in prožno kot usnje, izdelovali ogrinjala in gamaše. Iz tankih vej izdelujemo brezove metle.Brezovo lubje so uporabljali za strojenje in kot papir. Ker je neprepustno za vodo, so prebivalci severnih dežel z njim prekrivali strehe. Ker ima veliko zračnih blazinic, so Indijanci v Severni Ameriki iz njega izdelovali lahke kanuje. Ravno zaradi izolirne lastnosti zraka v lubju je breza znana kot najmočnejše zimsko drevo.

Zaradi brezovega katrana brezov les gori tudi, ko je še svež in vlažen, in je osnova parfuma »Russisch Leder«.

Že pri Gemanih je brezov sok veljal za lepotilni napitek. Popki in mladi listi so primerni tudi kot dodatek k spomladanski skuti.

Žejno brezo danes pogosto zasajajo na vlažnih tleh za odvodnjavanje.

Rastlina z nove perspektive

Breza ima dve značilnosti: njena svetla, pomladna narava in izrazita žeja. Svetla narava v njej je tako močna, da voda, ki jo absorbira, ne zastaja, ampak ostaja v reki in hitro ponovno izpari. Bolj kot je breza suha, prej listi jeseni porumenijo. To, da lahko ostaja v vodi, kot da bi ohranjalo to drevo mlado. Ta slika breze prikazuje njen učinek kot zdravilne rastline: V človekovem organizmu sproži nekaj v tek in pomaga pri boleznih, pri katerih pomanjkanje pretoka vodi do bolečih kopičenj.

♦♦♦♦