Opis

Kot samorasla rastlina v obliki grma je kutina majhno drevo, visoko zgolj od 3 do 4 metre. Od maja do junija se razvijejo veliki beli do nežno rožnati čašasti navzgor obrnjeni cvetovi. Od 300 do 500 g težki sadeži imajo odvisno od vrste obliko hruške ali jabolka in imajo prepoznavno volnato oblogo, ki jo je mogoče z lahkoto odstraniti. Pod njo je s slojem voska obdana lupina, ki ob drgnjenju oddaja sladko-sveži vonj. Čeprav ljudje kutino kultivirajo že več tisoč let, se je njeno gojenje le neznatno spremenilo, tako da je lahko v veliki meri ohranila značaj divjega sadeža.

Izberimo ji zavarovan prostor, saj je les občutljiv na zmrzal. Na splošno kutina skoraj ni dovzetna za bolezni in škodljivce.
Čas obiranja zrelih plodov je od septembra do oktobra. Če želite sadeže skladiščiti, je optimalni čas obiranja, ko spreminja osnovno zeleno barvo v močno rumeno. Če se jih ne dotikate, ostanejo sadeži v hladnem prostoru sveži do 10 tednov.

Uporaba

Tudi ko so sadeži popolnoma zreli, ni priporočljivo, da svetleče rumene, aromatično dišeče sadeže zaužijete surove, kajti meso sadeža intenzivnega kislo-trpkega okusa ostane lesno trdo. S kuhanjem in sladkanjem pa se razvije značilna, vabljiva aroma, tako da sadeže predelamo v želeje, kompote, sokove in obloge za peciva.

Kutinova sluz blaži razdraženost. Zato se izvleček iz semena uporablja kot sredstvo proti kašlju ter proti želodčnemu in črevesnemu katarju. Obloge iz sluzi iz zdrobljenega semena pomagajo pri poškodbah in vnetjih sklepov. Tudi kot sredstvo za grgranje blaži sluz razdraženo in vneto ustno votlino in grlo.

Dobro je vedeti

Kutino so sadili že v stari Grčiji. Prvič jo omenja rimski zgodovinopisec Plinius (od 24 do 79 n. št.). Do leta 1900 so bili sadeži v srednjeevropskem prostoru še zelo priljubljeni. Potem so njeni bližnji sorodniki, jabolka in hruške, postajali vedno bolj priljubljeni in so kutino skoraj popolnoma izpodrinili.

»Kutine za svate, ljubezen in veselje in otroci!«

Že v antiki je kutina veljala za simbol sreče, ljubezni in plodnosti.

Tako je atenski zakon določal, da mora mlada nevesta na pragu poročne sobe zaužiti kutino, kar je bilo povezano z upanjem, da bo ženska povila svojemu soprogu toliko otrok, kot ima kutina semen. Nevesti želimo, da je bila kutina kuhana!

Sadež naj bi pomagal tudi proti vinjenosti: »Kutine, zaužite ob pitju, preprečijo, da bi vino stopilo v glavo« (Simon Seth, zdravnik v 11. stoletju n. št.).

Ime kutina je izpeljano iz grškega opisa »Kydomalon«. Kydonia je kretsko mesto, »Malum« pomeni jabolko. Kydomalon je torej jabolko iz Kydonie. Iz besede »Kydomalon« so vrsto poimenovali »Cydonium«, od tod nemška beseda »Quitte« (ky = qui) in slovenska »kutina«.

Rastlina z nove perspektive

Kutina je nežna, ranljiva rastlina, ki se je naučila, kako se zaščititi. Ta zaščita pa je ne naredi trde navzven, saj ima puhasto prevleko. Lesne strukture v sadežu ohranjajo vlažnost. Visoka vsebnost sluzi povezuje eterična olja in maščobe z vodo.

Rastlina v naših izdelkih

Tako kot se kutina ščiti in je hkrati navzven mehka, tako tudi neguje kožo s kozmetiko Dr.Hauschka. Uporabljajo se sadeži iz biološko-dinamične pridelave. Izvleček kutinovih semen, ki se uporablja v veliko izdelkih Dr.Hauschka, koža zelo dobro prenaša, ima blažilne in protivnetne lastnosti. Dodatno uravnava naravno vsebnost vlage v koži. Kozmetika Dr.Hauschka je poleg tega edini proizvajalec kozmetike, ki uporablja kutinov vosek, ki hkrati ščiti in omogoča dihanje.

♦♦♦♦