Opis

Karnauba je pahljačastolista palma z ravnim, cilindrastim deblom, ki zraste do 15 metrov. Pahljačasti, do dva metra dolgi listi, rastejo kot žarki na vrhu debla. Oveneli listi spodaj odpadejo in pustijo v deblu spiralaste vmesne prostore. Predvsem mladi listi te palme, ki uspeva v Braziliji, so z obeh strani prekriti s številnimi majhnimi svežnji voska. Izloča jih list, da bi se zaščitil pred izparevanjem. Iz cvetov rastejo podolgovate okroglaste rumenkaste jagode z enim semenom.

Uporaba

Vosek karnauba je zelo trd, svetlo rumene do zelene barve, ki ima od vseh naravnih voskov najvišje tališče (80–88 °C). Primešan mehkemu vosku zviša njegovo tališče. Uporablja se kot dodatek mazilom, kremam in črtalom za ustnice, saj jim daje konsistenco in lesk, je sestavni del tablet in premazov za dražeje ter negovalnih voskov. Uporablja se pri izdelavi gramofonskih plošč, papir oplemeniti tako, da mu podeli gladko površino, in predeluje se ga v sveče.

Neprebavljivi vosek je brez kakršnih koli dišav in se po zaužitju v celoti izloči. Zato je primeren kot sredstvo za ločevanje pri živilih, npr. gumijastih medvedkih ali čokoladnih dražejih in kot zaščitni premaz npr. pri jabolkih ali sadežih citrusov (oznaka E 903). Sadeži s premazom iz karanube imajo oznako »voskani«.

Dobro je vedeti

Znanstveno ime copernicia je palma karanuba prejela v čast slavnemu astronomu Nikolaju Koperniku (1473–1543). Dodatek prunifera je sestavljen iz latinske besede prunum = sliva in -fer = nosilno ter opisuje palmine sadeže. V svoji domovini Braziliji se palma karnauba imenuje tudi Carnaúbeira.

Pred približno 300 leti so španski jezuiti na SV Brazilije spoznali večstranske možnosti uporabe palme karnauba pri avtohtonih indijancih Tremembé, ki so tej palmi pravili drevo modrosti. Pripravki iz korenine delujejo protivnetno. Kot češnja veliki sadeži so dobra hrana za živali in so prekuhani in zmleti nekakšna vrsta kavnega nadomestka. Poganjki imajo okus po zelenjavi, sredica daje s škrobom bogato moko, iz soka sredice se lahko naredi palmin sirup, iz katerega se pridobi neke vrste vino in vinski kis. Trdi les je obstojen gradbeni material in kakovostni furnir, iz listnih nitk se naredi vrvje, rogozje in klobuke, z listi pa prekrivajo streho in se izdelajo viseče mreže.

Večji gospodarski pomen je dosegel edinole vosek. Za vosek je treba posušiti mlade, odrezane liste palme karnauba. Med sušenjem se list skrči in svežnji voska se ločijo.

S tolčenjem ali strganjem popolnoma odpadejo. Vendar je pridobljena količina voska zelo majhna: en list da dva grama voska. Na leto se na palmo pridobi 160 gramov voska na drevo. Leta 1824 so na pobudo Angleža Jamesa Fredericka Clarka z ladjo prepeljali prvo pošiljko voska v Evropo. Do druge svetovne vojne je igral izvoz karanuba voska v Evropo za veliko brazilskih krajev pomembno gospodarsko vlogo. Sintetična nadomestila so izpodrinila karanuba vosek in to področje izvoza je tako propadlo.

Rastlina v naših izdelkih

Karnauba vosek kožo zaščiti pred zunanjimi vplivi. Stabilizira toploto vseh Šmink, Črtal za oči, Črtal za ustnice, in Šmink Sheer, ter, poveča trdnost in skrbi za želeni lesk.

♦♦♦♦