Dr. Hauschka

Sivka

Sopomenke: kofendel, lafendel, sivač, špiknada
Znanstveno ime: Lavandula angustifolia Mill.
Družina: Lamiaceae (ustnatice)

Življenjski prostor

Zahodno Sredozemlje.

Sestavine

Eterično olje, flavonoidi, fitosteroli, kumarini.

Opis

Sivka je tako znan, priljubljen in dišaven okras v veliko vrtovih, da je njen opis zagotovo odvečen: sivka, s katero povezujemo dišeče poletje v Provansi in ki jo radi zasadimo med vrtnice. Vendarle se splača podrobneje pogledati na do pol metra visok polgrm, ki nas s svojimi cvetovi razveseljuje od julija do septembra. V t. i. paklasih je združenih na ducate cvetkov, ki so nanizani v nadstropjih kot navidezno vretence, torej spiralno okrog stebla. Pod vsakim navideznim vretencem sta dva majhna ovršna lista. Preden se razvijejo cvetovi s petimi različno velikimi ustnicami, opazimo glavičaste cvetne vence, iz katerih kukajo cvetni lističi. Ravno v tem stadiju tik pred brstenjem nabiramo sivko za sušenje. Pomirjujoči vonj sivke ni samo v cvetovih. Tudi mehki ozki listi, puhasto porasli z dlačicami, so prežeti z eteričnim oljem, ki se razvije, takoj ko z rokami pogladimo sivkin grm.

Uporaba

Sivkin vonj ima takojšen pomirjujoč učinek. To je gotovo že vsakdo izkusil. Da sivka pomirja osrednji živčni sistem in na prekomerno razdražene, boječe ljudi deluje blagodejno, jih pomirja in spodbuja spanec, ne temelji zgolj na izkušnjah. Številne študije so dokazale te učinke eteričnega olja sivke, ki so primerljivi z benzodiazepini, pri tem pa nima posledic, kot so oviranje motoričnih reakcij ali odvisnost.

Dobro je vedeti

Sivki pravimo tudi lavanda in to ime domnevno izhaja iz latinskega izraza »lavare« = umivati. To priča, da so že Rimljani svoje kopeli dišavili s sivko. Vpeljali so tudi običaj, da sivkine cvetove položijo med čisto perilo in tako odganjajo molje.

Hebrejci so sivko uporabljali kot kadilo. Kot kadilo naj bi imela očiščevalni učinek.

V srednjeevropskih samostanskih vrtovih se je sivka prvič pojavila v 11. stoletju. Kmalu zatem se je razširilo prepričanje, da naj bi Marija Magdalena Jezusovo glavo mazilila s sivkinim oljem. Posledično so konec 15. stoletja oglašali sivkino olje, ki je bilo sestavljeno kot »Magdalenino olje« in naj bi imelo najrazličnejše učinke. Že takrat so se spoznali na oglasne ukrepe!

Sivkine liste v matičnih deželah uporabljajo tudi kot začimbo v kuhinji. Rahlo grenki in zelo aromatični listi izboljšajo koštrunovo pečenko, dušeno meso, ribje juhe in solate ter naredijo jedi lažje prebavljive.

Rastlina z nove perspektive

Na dolgih steblih visijo sivkini cvetovi daleč čez grm. Vzvišeno, kot bi pobegnili stran od listov. Cvetovi, ki ljubijo toploto, se obrnejo proti soncu, zberejo vso njegovo moč in jo nam podarijo v eteričnem olju. Pokončni spodbudijo v človeku lastno usmerjenost vase v smislu pomiritve in obvladovanja astralnega telesa.

♦♦♦♦