Opis

Kar poznamo kot čudovito okusen avokado, je sadež od 10 do 20 metrov visokega, zimzelenega drevesa s temno zelenimi, do 40 cm dolgimi listi. Pri desetih letih prvič dozorijo sadeži iz majhnih neopaznih rumenkasto-zelenkastih lističev, ki so številni in na latih. Eno samo drevo ima lahko več kot milijon cvetov, od katerih pa samo iz majhnega števila cvetov nastanejo plodovi.

Okrogel do hruškast sadež je botanično gledano jagoda, ki ima zeleno-rumeno do zlato-rumeno meso, ki obdaja debelo seme. Avokado nikoli ne postane mehek na drevesu, ampak pade na tla še nezrel. Ko odpade, se v njem zmanjša vsebnost vode in meso sadeža postane mehko in maslu podobno.

Uporaba

Sadež avokada vsebuje do 25 odstotkov maščobe, vitamine, minerale in sadež z mikroelementi ni samo hranljivo in okusno živilo. Iz mesa sadeža lahko iztisnemo olje, iz katerega lahko pridobimo kakovostno jedilno olje, uporablja pa se tudi v kozmetiki.

Avokado kot olje za nego kože se v primerjavi z drugimi naravnimi mastnimi olji dobro razporedi, rahlo emulgira in se hitro vpija. Posebej dobro neguje suho, občutljivo in kožo, ki se lušči, ter jo naredi prožno. Luščenje kože in poroženela koža izgineta. Poleg tega hranljivo avokadovo olje pospešuje celjenje ran ter neguje lasišče in lase.

Dobro je vedeti

Ime »avokado« je španska različica azteške besede nahuatl ahuacatl, kar je izpeljanka iz ahuacacuahatl. Preveden pomen bi bil drevo z modi, gre za ustrezen opis v paru rastočih sadežev avokada ob drevesu. Španci so iz azteškega pojma oblikovali besedo aguacate, od tod avocado.

Prva pričevanja o uporabi avokada segajo do najdb v grobovih iz časa okrog 7000 let pr. n.št. Pri izkopavanjih v Peruju so arheologi našli vrč za vodo v obliki avokada iz časov pred Inki (pribl. 900 pr. n. št.). Vemo, da so Azteki gojili avokado. Sadeže so jedli, olje so uporabljali za nego kože in las. Zmečkano meso avokada, ki so ga častili kot čudežni sadež, so uporabljali za celjenje ran, proti želodčnim in črevesnim težavam in kolikam. Avokadovo zmečkano meso, zmešano z oljem, je veljalo za afrodiziak.

Ko so Španci prišli v Ameriko, je bil sadež razširjen od Mehike do Peruja. Fernandez de Oviedo (1478–1557) – zgodovinar in kronist osvojitve Južne Amerike – je l. 1526 v svoji knjigi »Sumario de la natural historia de las Indias« (Povzetek naravne zgodovine Indij, op. p.) prvič opisal avokado. S Španci je sadež prispel na Karibske otoke, v Venezuelo, Madeiro in Kanarske otoke. Danes je na svetu več kot 400 gojenih vrst avokada.

Avokadovčevi listi spreminjajo spol: Eno polovico dneva je ženski del cvetov pripravljen za oploditev, drugo polovico dneva naslednjega dne je zrel moški pelod. Obstajajo drevesa, ki imajo dopoldan ženske in popoldan moške cvetove, in drevesa, za katere velja ravno obratno. Če rasteta ta dva tipa drevesa drug ob drugem, bodo čebele, muhe in ose oplodile cvetove.

V preteklosti so avokadovčeva semena raznašali veliki sesalci, npr. že izumrli južno ameriški orjaški lenivec. Plodove avokadovca so požrli skupaj s semenom, ki so ga med potepanjem daleč proč od matične rastline ponovno izločili skupaj s svojim gnojem. Danes avokadovec ne pozna več naravne oploditve – razen ko človek posadi seme, da vzgoji impozantne sobne rastline.

Avokado, ki ima nevtralen okus po oreških, se v kuhinjah sveta uporablja zelo različno, nekje na slan, druge na sladek način. Na Tajvanu in Filipinih pijejo spenjen avokado z mlekom in sladkorjem kot desert. Nadaljnji primeri so avokadov sladoled v Južni Ameriki, suši z avokadom na Japonskem, omake z avokadom (guacamole) v Mehiki ali avokado z mlekom, kavo in rumom kot napitek v Indoneziji.

Meso sadeža avokada na zraku hitro oksidira in postane neprivlačno rjave barve. Za kreme z avokadom obstaja namesto limone ali kisa preverjena pomoč: v gotovo kremo preprosto dajte seme, to prepreči potemnitev.

Rastlina v naših izdelkih

Avokadovo olje je negovalna sestavina veliko produktov Dr. Hauschka.

♦♦♦♦