Opis

V južni Afriki sonce žgoče greje zemljo. Kdor tukaj ne želi umreti od žeje, se mora spomniti dobrih zvijač. Opoldnevnica je ena taka strokovnjakinja na področju oskrbe s tekočino, saj vitalno raste na peščeno-ilovnatih tleh in celo na slanih tleh ter doseže do 0,7 m2 veliko površino na žgočem soncu. Njena skrivnost je v zelenih, delno močno rdečih listih: debeli so, sočni in porasli s svetlikajočimi se rezervoarji tekočine, ki se na soncu svetlikajo kot rosne kaplje ali ledeni kristali. Le kako lahko pri tako veliki suši v sebi hrani toliko vode? To vam bomo razkrili v nadaljevanju.

Opoldnevnica je eno- do večletnica, občutljiva na zmrzal in ima od julija do septembra številne bele do rdečkaste cvetove s cvetnimi listi v obliki žarkov. Pod to bujnostjo je le nekaj centimetrov dolga korenina, ki deluje, kot da je z njo rastlina samo pritrjena v zemljo, in ne da jo oskrbuje z vodo. Glavice s plodom se v vlažnem vremenu odprejo in sprostijo sivo-modra semena, ki za zorenje potrebujejo vročino svoje domovine.

Uporaba

Opoldnevnica ima diuretični učinek. Samuel Hahnemanns je zapisal:

»Sveže iztisnjeni sok iz zeli (Mesembryanth. crystall.), ki ima ogaben voden okus, je bil znan proti vodenici in bolečemu tiščanju na vodo kot diuretično, redčilno sredstvo, za kar obstaja nekoliko potrditev.«

Opoldnevnica se uporablja pri ascitesu (nabiranje tekočine v trebuhu), griži, boleznih jeter in ledvic ter vnetjih pljuč. Z zunanjo uporabo blaži srbenje, bolečine, otekline in pordelost kože.

Dobro je vedeti

Ime roda Mesembryanthemum je izpeljanka iz Mesembria (gr.) = poldan in anthemon (gr.) = cvet. Tako ime roda kot slovenski opis opoldnevnica opisujeta cvetove, ki se odprejo samo pri močnem sončnem sevanju, torej večinoma opoldan. Ime družine »Aizoazeae« izhaja iz grške besede »aizoon« = živeti večno in opisuje robustnost naše rastline. Dolgujemo vam še odgovor, kako je opoldnevnica lahko kos tako močni vročini. Za to čez dan zadržuje zrak. Običajno rastline čez dan absorbirajo ogljikov dioksid, ki ga s pomočjo sončne svetlobe pretvorijo v sladkor in kisik. Rastlina diha skozi odprtine na spodnji strani listov, skozi katere tudi izgublja vodo. Opoldnevnica zato čez dan zapre te t.i. reže in zadiha šele po sončnem zahodu. Absorbiran ogljikov dioksid jo veže na molekulo, ki jo naslednje jutro prek fotosinteze pretvori naprej v sladkor in kisik. Vendar to še ni vse. Opoldnevnica ima posebno, sprva nerazumljivo lastnost, da v sebi zbira sol. Vsaka običajna rastlina umre, če pride v stik s preveč soli. To poznamo, ko po mrzlih zimah sol za posipanje poškoduje vegetacijo. Opoldnevnica pa v bližini obale jemlje celo sol iz zraka, 

če zemlja ni slana.

Kaj počne s soljo? Zaradi soli nastajajo v rastlini sadne kisline, ki skupaj s sadnimi alkoholi ponovno na naraven način vlažijo velike količine magnezija in aminokislino prolin. Te sestavine naše rastline torej vežejo nase tisto malo vlage iz okolice. To je možno zlasti lepo opaziti na odrezanih vejah. Posušijo se šele po nekaj tednih!

Rdeča barva na listih dodatno pomaga pri zaščiti pred vročino. Barva izvira iz t.i. betacianov, snovi, ki absorbirajo svetlobo in tako na naraven način zaščitijo pred soncem.

Zaradi visoke vsebnosti soli pušča opoldnevnica za seboj vedno slano zemljo, kjerkoli raste. Ker je zato zemlja za druge rastline nerodovitna, se danes, v nasprotju s preteklostjo, komaj še zasaja kot zaščita pred erozijo. Listi opoldnevnice so špinači podobna zelenjava. Južnoafričani žvečijo fermentirane liste. Na Kanarskih otokih so v preteklosti opoldnevnico uporabljali za pridobivanje sode (natrijev karbonat), ki je je veliko v pepelu. 

Od tod tudi njeno ime sodavka.

Za znanje o zdravilnih učinkih opoldnevnice pri srbenju, bolečinah, oteklinah in pordelosti gre zahvala določeni medicinski sestri. Ko je Waltraud Marschke delala v antropozofskem terapevtskem centru na Kanarskem otoku Lanzarote, je postala pozorna na to prečudovito rastlino. Po veliko praktičnih poskusih z opoldnevnico je sestra Waltraud leta 1998 objavila svoje znanje, ki navdušuje vedno več ljudi.

Rastlina z nove perspektive

Zdi se, kot da so lastnosti celotne rastline zbrane v bujnih listih opoldnevnice. Njihova rdečkasta barva oponaša cvetove, rezervoarji za tekočino in faktor ohranjanja vlažnosti kompenzirajo le nekaj centimetrov dolgo korenino, ki daje vtis, kot da je rastlina z njo samo pritrjena v zemljo, in ne da jo oskrbuje z vodo. Korenina rastline je kot živčno-čutni organi pri človeku, kamor sodi tudi koža. Pri opoldnevnici so funkcije korenine preusmerjene v liste, ki so kot uravnalni, ritmični procesi pri človeku. Tako pomaga razdraženi koži, ki ima, če lahko tako rečemo, preveč razdražene živce.

Rastlina v naših izdelkih

Odporna opoldnevnica, ki se je tako dobro naučila vezati vlago, idealno dopolnjuje Losjon po sončenju in Intenzivno pomirjevalno nego kot tudi Intenzivni losjon za telo in Intenzivno kremo.

♦♦♦♦