Opis

Vsak pozna rumene, podolgovate sadeže limonovca, brez katerega si skoraj ne moremo več predstavljati kuhinje. Botanično gledano je limona jagoda, ki ima v svoji notranjosti dejanska jedrca. Drevesa tega kislega citrusa, ki so s svojim videzom in okusom bila povod za marsikateri pregovor, vidimo pri nas večinoma v oranžerijah ali botaničnih vrtovih. V toplih predelih, kjer drevo raste, zraste do pet metrov visoko. Temno zeleni usnjati listi imajo aromatičen vonj. Celo leto so na drevesu beli, na zunanji strani rahlo rdečkasti cvetovi, tako da lahko sveže limone obiramo tri- do štirikrat na leto.

Uporaba

V glavnem se limona uporablja v kulinariki. Po bananah in grozdju je med sadeži gospodarsko najpomembnejša dobrina. Razširjena je tudi kot popravljavec okusa in vonja številnih živil, pa tudi v čistilih.

V antropozofski medicini se limona uporablja proti alergijam.

Kozmetična industrija ceni citronsko kislino, ki je postala moderna kot sadna kislina ali AHA (Alpha Hydroxic Carbonic Acids), kot sredstvo proti kožnim gubam.

Dobro je vedeti

Ime vrste »citrus« so citrusi dobili po njihovi lastnosti, da s svojim intenzivnim vonjem odganjajo vešče in drug mrčes. Grška beseda »kedrus« je označevala intenzivno dišeč les, ki je prav tako odganjal mrčes, npr. drevo življenja, brin in cedra (cedrus). Raba v jeziku se je obrabila, citrusi so ohranili svoje poimenovanje.

Že pred več kot 4000 leti so na Kitajskem gojili citruse, npr. limonovec, kot zelo okusno dobrino, ki je bil sprva namenjena samo cesarju in višjim uradnikom. Limonovcem so pravili »sužnji z zlato glavo«, saj so lastnikom prinašali bogastvo in ugled. Aleksander Veliki je limono, »zlato jabolko« spoznal med svojim vojnim pohodom po Aziji (334–324 pr. n. št.). Vendar šele stoletja pozneje je prišla limona v naš kulturni krog: Domnevno so jo v Evropo v 10. stoletju prinesli Arabci.

Posebna oblika limone, t. i. »ethrog« ali »esrog«, ima poleg palminih listov, mirte in vrbovih vej v okviru judovskega šotorskega praznika (Sukkoth) ritualni pomen. Na slavni sliki Marca Chagalla »Praznovanje (rabin z limono)« je upodobljen takšen sadež ethrog. Biti mora rumen in popolnoma brez napak in se sme uporabljati samo v prikazani, vretenu podobni obliki.

Da bi dosegli takšno, v naravi relativno redko obliko, rastejo mladi sadeži na izraelskih citronskih plantažah v posebnih steklenih posodah. Skrbno izbrani zreli sadeži se nato vsako leto septembra ročno oberejo, zapakirajo v konopljo in razpošljejo v judovske skupnosti na vse konce sveta.

Rastlina z nove perspektive

Usnjata limonina lupina ščiti sočno notranjost, ohranja vlažnost in preprečuje, da bi se sok razlil. Ta umetnost je za zgled ljudem, ki trpijo zaradi alergij, npr. senenega nahoda, in se morajo vedno boriti z nosom, iz katerega curlja, in solznimi očmi. Limona jim daje moč za obnavljanje. 

Rastlina v naših izdelkih

Na kozmetični ravni limona pomaga koži, da se napne.

♦♦♦♦