Opis

Jojoba je pravi čudež pri ekstremnih pogojih. Zimzelen grm, ki zraste do 3 metre, raste v puščavskih območjih z nočnimi temperaturami med 0 in 5 °C ter dnevnimi temperaturami do 45 °C. Tam lahko preživi samo zaradi svojih do 4 metre v globino segajočih srčnih korenin, s katerimi črpa vodo iz najnižjih plasti zemlje, in svojih listov, ki prilagojeni na sušo. Skuštrani grmi imajo ozke podolgovate liste, ki so pred izhlapevanjem zaščiteni z usnjato površino in dlačicami. Rastlina je dvodomna. To pomeni, da obstajajo moški grmi, ki proizvajajo pelod, in ženski grmi z neopaznimi cvetovi, iz katerih se po oprašitvi z vetrom razvijejo rjavi, po obliki želodu podobni jojobini oreški. Kljub ekstremni lokaciji lahko jojobini grmi živijo tudi do 200 let.

Uporaba

Jojobino olje je izvrstno olje za nego kože, ki naredi na koži prepustni sloj, ki ščiti pred izsušitvijo, se ne lepi ne maže in poleg tega ščiti kožo z zaščitnim faktorjem 4. Koža postane gladka in se navlaži, postane mehka in prožna. Ker je njegova struktura podobna kožni maščobi, z lahkoto prodre v globlje sloje kože. Jojobino olje naj bi pri aknah (akne vulgaris) zajezilo močno izločanje loja. Dodatno deluje protivnetno in pomirja kožo pri sončnih opeklinah in srbenju.

Vendar jojobino olje zmore še več: Nadomešča kitovo tolščo – vosek, ki je zaradi zaščite živali prepovedan, pridobivali so ga iz glave kita glavača in uporabljali kot mazivo za fine instrumente kot tudi za surovino v kemični, farmacevtski in kozmetični industriji. V trdi vosek pretvorjeno jojobino olje tvori podlago za kreme in mehke, bele voske, iz katerih se izdelujejo negovalna sredstva za npr. pohištvo, tla in avtomobilske lake.

Zelo novi in obetavni so poskusi arabskih raziskovalcev, da bi jojobino olje uporabljali kot nadomestek za dizelsko gorivo. Nestrupeno jojobino olje, ki ne vsebuje žvepla, sprošča pri zgorevanju zaradi svoje nizke vsebnosti ogljika nižje količine ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida kot običajno dizelsko gorivo. Poleg tega ne nastajajo škodljivi žveplovi oksidi in saje. Lahko bi našteli še več prednosti, tako da bi lahko kar razvili vizijo, da bi na vse puščave na svetu zasadili jojobino grmičevje. V Egiptu so po poročilih sodeč že začeli s tem.

Dobro je vedeti

Ime »jojoba« so Španci izpeljali iz besede »Jojowi«, ki izhaja iz jezika Indijancev Papago. Znanstveno ime »Simmondsia« je dodeljeno v čast naravoslovcu F.W. Simmondsu. Oznaka »chinensis« je ostanek neke zmote: prvotno so mislili, da izvira jojobino grmičevje iz Kitajske. V preteklosti so jojobi znanstveno pravili »buxus chinensis«. To ime je še danes moč najti v seznamih sestavin kozmetičnih preparatov, t. i. INCI.

Iz oreškov pridobljeno jojobino olje so različna indijanska plemena uporabljala vsestransko: Apači so ga uporabljali pri odpravljanju bolečin, Indijanci Papago so med drugim z oljem zdravili bolezni želodca. Veliko vlogo je imelo jojobino olje pri negi kože in las. Jojobine oreške so dodajali surove ali pražene k različnim jedem in zmlete k napitkom. Šele v 18. stoletju je jojoba prispela v Evropo.

Zaradi posebne, vosku podobne strukture jojobino olje ne more oksidirati in tako postane žarko bistveno težje kot druga olja. Prenaša temperature do 300 °C. Jojobino grmičevje raste v ekstremno suhih območjih in tvori pomembno zaščito proti tamkajšnji eroziji tal.

Rastlina v naših izdelkih

Pri toliko dobrih lastnostih za nego kože se jojobino olje samo ponuja, da ga uporabimo kot osnovi pri večini kozmetičnih preparatov Dr. Hauschka.

♦♦♦♦