Opis

Mak poznamo predvsem kot poletno preprogo s pikami nežno rdeče barve. V preteklosti so mak zasajali okrog žitnih polj skupaj z modrim glavincem – kar je zaradi intenzivnega kmetijstva danes redek prizor. Sorodni beli mak je videti presenetljivo drugače. V času cvetenja junija ali julija se polja z belim makom spremenijo v rožnata morja cvetov. Beli mak je enoletnica in tik preden se njegov cvetni popek odpre, se spusti proti tlom in ponovno vzravna, ko se razvijajo cvetni listi. Pri tem je pravi čudež, kako se iz v glavici zgubanih cvetnih listov razvijejo svilnato gladki, zelo natančno oblikovani čudoviti listi, ki se v rahlem vetru igraje odprejo proti nebu. Beli mak zraste do enega metra in cveti približno tri tedne.

Avgusta dozorijo z oljem bogata semena v t.i. glavicah ali makovnicah. Krona glavice ostane pri tem zaprta, za razliko od drugih vrst maka, zaradi česar sodi beli mak med t.i. zaprte vrste maka. Ker v semenski lupini primanjkuje pigment, so semena belkaste barve, kar daje tudi ime belemu maku.

Uporaba

Semena belega maka imajo okus po orehih in so zato priljubljena sestavina pri peki, kot nadomestek za oreh. Hladno stiskano olje iz semen belega maka se uporablja kot kakovostno jedilno olje, je pa tudi kakovostna sestavina kozmetičnih izdelkov. Hitro se vpija v kožo, jo naredi zelo nežno in že pri nanosu občutimo, kako je prijetno. Olje iz belega maka pomaga koži, da ponovno vzpostavi svojo naravno zaščitno plast, ki ščiti pred zunanjimi vplivi. Ker sodi beli mak med t.i. osiromašene vrste maka, vsebuje opij, vendar je vsebovana količina nesporna.

Dobro je vedeti

Znanstveno ime Papaver, ki vsebuje besedo pap = napihniti, zelo dobro opisuje obliko zrele makovnice s semeni. Drugi del imena somniferum izhaja iz latinskega izraza »somnifer« in pomeni »uspavalen«. Beseda mak se nanaša tudi na Mekon. V antičnem grškem mestu Mekon, ki je znano tudi pod imenom Sikion, naj bi grška boginja Demetra odkrila mak. Ko govorimo o zgodovini belega maka, gre v osnovi za vrtni mak, iz katerega so vzgojili beli mak, kot tudi sivi in črni mak, ki sta razvila siva oz. modro-črna semena. Makovo pecivo, ki ga vsi dobro poznamo, je praviloma narejeno iz semen črnega maka.

Dokazi o uporabi vrtnega maka segajo v mlajšo kameno dobo (od pribl. 4800 pr. n. št.). Makove glavice so npr. našli na koliščarskih zaselkih v kraju Unteruhldingen na Bodenskem jezeru. Prvi pisni dokazi o makovih kulturah so bili najdeni na sumerskih glinenih tablah iz časa okoli 3400 pr. n. št. Medicinska uporaba maka kot zdravilne rastline, ki blaži bolečine, je znana že od leta 3000 pr. n. št., in sicer v mezopotamskem mestu Ninive v današnjem Iraku.

Tudi Grki in Rimljani so vrtni mak uporabljali predvsem kot uspavalo in analgetik. Zaradi semen, ki vsebujejo olje, naj bi ga Grki od pribl. leta 850 pr. n. št. vzgajali tudi kot živilo. Semena, zmešana z medom, so bila obrok, ki vliva moč. Makovo olje pa so dolgo uporabljali kot olje za svetilke. Afyon v Turčiji je bil anatolski center pridelave maka. Vse do danes se maku oz. opiju v turškem jeziku reče Afyon. Na Daljni vzhod je vrtni mak prišel šele v srednjem veku. Iz pisanj grškega pesnika Teokrita (okoli 270 pr. n. št.) izhaja legenda, da mak izvira iz Afroditinih solz, ko je žalovala za svojim mladim umrlim ljubljenim Adonisom. Teokrit prav tako pripoveduje o maku kot cvetlici sanj in simbolu Morfeja, boga sanj. Druga božanstva, ki so povezana s spanjem, so vsa povezana s simbolom maka: boginja noči Nyx, bog spanja Hipnos kot tudi Tanatos, brat dvojček smrti.

Vrtni mak je bil vedno zanimiv iz dveh razlogov: po eni strani zaradi velike vrednosti makovih semen kot živila, po drugi strani zaradi mlečka, ki ga pridobivajo iz narezanih makovnic. Opij, pridobljen iz tega mlečka, je bil že od antike naprej pomembno zdravstveno sredstvo.

Alkaloidi, ki so v opiju, npr. morfin ali kodein, so ljudem nudili močno terapijo, ki blaži bolečine, deluje kot narkotik in sprošča krče. Zaradi zlorabe kot mamilo so v Nemčiji prepovedali pridelavo vrtnega maka. Šele z novejšo pridelavo, ki ne vsebuje alkaloidov oz. le majhne količine, je ponovno dovoljeno pridobivanje semen kot živila.

Avstrijska gozdna regija Waldviertel, kjer danes pridelujejo osiromašen beli mak za pridobivanje olja, sodi med tradicionalna območja pridelave. Skupaj s Češko, Slovaško, Šlezijo in avstrijsko pokrajino Mühlviertel je do konca avstro-ogrske monarhije sodila med najpomembnejša območja pridelave v Evropi. Med 2. svetovno vojno so morali v večjih kmetijskih obratih pridelovati vrtni mak za izdelavo protibolečinskih sredstev za nemško vojsko. Tradicionalne jedi iz maka, ki je bil kot osnovno živilo sestavni del jedilnika vsake družine, so bile prepovedane. Prebivalci pokrajine Waldviertel so na skrivaj pekli makov zavitek in ga v hecu imenovali ogoljufani zavitek. Po l. 1950 je pridelava maka v pokrajini Waldviertel zelo upadla, šele v 1980-ih in 1990-ih letih je bil ponovno odkrit kot posebna kultura in od takrat se uporabljajo osiromašene sorte.

S pridelavo maka v prehranjevalne namene so se v pokrajini Waldviertel tradicionalno ukvarjale ženske. Do l. 1950 so kmetovalke pridelovale mak za lastne potrebe z naoravanjem na majhnem, največkrat trikotnem polju. Zrele zaprte makove glavice so zarezale s srpom ali majhnim nožem, doma pa so glavice odprle in stresle ven makova semena. Z mlini na veter, pri katerih je veter od strani izpihal nečistoče, so presejale semena in z njih očistile prah, preden so jih stolkle v lesenih posodah ali lesenih možnarjih. Za ta zadnji korak obdelave so mline iznašli v obdobju bidermajerja in najprej so jih uporabljali samo v mestih.

Rastlina z nove perspektive

Ko se k tlom nagnjene cvetne glavice ponovno vzravnajo, takoj ko se razvijejo nagubani cvetovi, to spominja na dvojno dejanje odpiranja in osvoboditve. Beli mak je tako simbol za pot, ki je namenjena obolelim z nevrodermitisom. Tudi oni včasih povesijo glavo, se počutijo zatirani v svoji suhi koži, ki srbi in se lušči, ter je groba na otip.

Rastlina v naših izdelkih

Želijo si gladko, nežno kožo – kot je cvet belega maka. Olje iz belega maka, ki se hitro vpije v kožo, dopolnjuje Dr.Hauschka Intenzivno kremo za obraz. Osnovna dnevna nega občutno neguje in takoj pomiri nevrodermitis ter zelo suho, k srbenju nagnjeno kožo. Premišljeno izbrana oljna mešanica z oljem belega maka in iztisnjenim sokom opoldnevnice tvori bogato kremo za obraz, ki dolgotrajno neguje. Občutno in dolgotrajno blaži suhost kože in srbenje. Kožo zaščiti z nevidnim ovojem, ki nudi stabilnost.

♦♦♦♦