Gospod Ehrmann, kaj za vas pri vašem dnevnem delu v vrtu zdravilnih rastlin pomeni kakovost?

Pri delu v vrtu nam je zelo pomembno, da zavestno zaznavamo vse procese, in da razmišljamo v ciklih. Kako v vrtu sodelujejo tla, rastline, živali in ljudje? V našem vrtu obstajajo zelo različni habitati: senčna gozdna in sončna območja, potok, ribnik, vetrovna ter tudi vlažna območja. Kako lahko vrt pripravimo tako, da rastline v njem postanejo zdravilne rastline?

Kako torej rastlina postane zdravilna rastlina?

Ko si predstavljamo rastlino, se nam pred očmi prikaže uravnotežena oblika s koreninami, stebli, listi in cvetom. Zdravilna rastlina odstopa od tega idealnega tipa. Ima, na primer, izredno veliko ali zelo majhno korenino. Morda cveti ob nenavadnem letnem času ali pa najbolje uspeva na lokaciji z ekstremnimi vremenskimi razmerami. V našem vrtu omogočamo zdravilni rastlini, da svoje bistvo izrazi z rastjo.

To zveni skoraj tako, kot da zdravilne rastline doživljate kot enakopravne, individualne partnerje.

Da, lahko bi tako rekli. Vsak od nas neguje določene zdravilne rastline in intenzivno skrbi za njihove potrebe.

Kako se skrbi za rastline?

Lahko bi rekli, da so skrbniki neke vrste predstavniki rastline. Naša vrtnarka Tine Janssen npr. skrbi za kislico. Natančno jo opazuje in skrbi za to, da v vrtu dobi najbolj optimalno področje rasti. Kislica je gozdna rastlina in lahko pri nas raste pod drevesi. Tine opazi, če kislici ne gre dobro in če potrebuje posebno nego. Ko se bliža optimalni čas obiranja, Tine dnevno opazuje kislico - skupaj s kolegi in kolegicami iz laboratorija rastlin, ki predelujejo kislico. Skupaj se odločijo, kateri dan je primeren za obiranje rastline. Ognjičeve cvetove za zdravila lahko npr. nabirajo le laboratorijski tehniki. Imajo namreč posebne zahteve o stanju cvetov. Morajo biti odprti, ne smejo pa biti v popolnem razcvetu. Dobra novica je, da je laboratorij rastlin v neposredni bližini našega vrta. Sveže obrane zdravilne rastline potujejo torej neposredno k njim v obdelavo.

Vrt zdravilnih rastlin WALA je kultiviran biodinamično. Kaj je posebnost tega načina kultiviranja?

Biodinamični vrt ponuja možnost zaprtega cikla. Zbiramo semena in iz njih vzgojimo naslednjo generacijo rastlin. Tla obravnavamo kot živ organizem. Rastlinske odpadke iz vrta in proizvodnje dajemo na naše komposte. So skorajda srce vrta. Ne zagotavljajo le gnojila za gredice. Zrel kompost je tudi regulator in posrednik v vrtnem sistemu.

Kompost kot regulator in posrednik? Kako naj to razumemo?

Po eni strani je to zato, ker se na kompostu združijo rastlinske snovi iz vseh letnih časov. Vso raznolikost vrta zbiramo na eni točki. To je kot globok vdih. Kompostu nato pustimo veliko časa za zorenje. V dveh letih in pol lahko rastlinske snovi gnijejo, doživljajo kakovosti vseh letnih časov in se povežejo v nekaj novega. Gre za zelo harmonični postopek. Saj harmonija pomeni združitev nasprotij v celoto. Postopek bi lahko pospešili s pogostim prestavljanjem. Vendar tega nočemo.

Zakaj je pomembno, da kompost pustimo zoreti toliko časa?

Le čas in naša nega komposta pomagata, da gnitje poteka usklajeno in harmonično. Ta postopek podpiramo z zeliščnimi dodatki in s tem, da kompost premaknemo le dvakrat letno. Pri premikanju nadzorujemo vonj, barvo in gostoto komposta. In nekega dne opazimo, da je dozorel. Zrel kompost je razveseljujoč. Je zlato zemlje.

In nato se prične velik izdih?

Točno tako. Kompost v različnih obdobij porazdelimo po gredicah. Vsaka rastlina dobi individualno mero komposta, na kar pazijo njihovi skrbniki. Tam deluje kot poživljajoč posrednik. Harmonijo svojega postopka gnitja posreduje rastlinam. Rast rastlin s kompostom poteka bolj nadzorovano. Kot, da se rastline od komposta učijo, kako najti pravilno ravnovesje. Zaradi tega so bolj odporne proti škodljivcem in se razvijejo v močne zdravilne rastline za zdravila WALA in kozmetiko Dr. Hauschka.