Dr. Hauschka

Prvo ekološko mangovo maslo na svetu

  • Mango

    Mango

  • Mangovec

    Mangovec

Čeprav je mango pomembna surovina za proizvajalce kozmetike, ni bil nikoli na voljo v ekološki obliki. Vse dokler ni znamka Dr. Hauschka začela projekta za pridobivanje surovine v Indiji. Tako projekt kot surovina sta uspešno prestala preskusno obdobje, zato bo znamka Dr. Hauschka od sedaj v svojih izdelkih uporabljala izključno ekološko mangovo maslo. Pridobivanje te dragocene surovine v ekološki obliki ima svojo ceno. Dr. Hauschka meni, da je to ceno vredno plačati.

Dodatne informacije

Christine Ellinger – vodja nabave surovin v podjetju WALA Heilmittel GmbH, ki proizvaja izdelke Dr. Hauschka Skin Care – je gonilna sila projekta ekološkega mangovega masla. Cilj podjetja WALA je, da bi ekološko pridelavo, tj. pridelavo brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil, razširili po vsem svetu. Christine Ellinger pravi: »Ekološka pridelava je dobra tako za ljudi kot za njihovo naravno okolje.« Zdi se ji skoraj neverjetno, da so mango že prej pridelovali na ekološki način, vendar njegovih dragocenih koščic niso znali koristno uporabiti. Kot pojasnjuje: »Nekaj ekološko pridelanega manga je na trgu sicer mogoče najti v obliki svežega sadja, ki pa ga kupci večinoma lahko dobijo v obliki soka ali posušenega sadja.« To pomeni brez olupkov in koščic – prav koščica pa je tisti del sadja, ki je pomemben za Christine Ellinger, saj koščice vsebujejo dragocene surovine za kozmetiko.

Ekološko mangovo maslo – projekt predelave 

Mango raste v številnih delih sveta. Christine Ellinger je potovala po različnih celinah, kjer se je srečevala s potencialnimi poslovnimi partnerji, dokler ni leta 2008 našla pravega: to je bil Nanalal Satra, izvršni direktor podjetja Castor Products Company iz Indije, ki je za podjetje WALA že več let izdelovalo hladno stiskano ricinusovo olje. »Nanalal Satra je takoj razumel, kaj potrebujemo,« pravi Christine Ellinger. Kljub temu je preteklo kar nekaj časa, preden so razrešili številna vprašanja, povezana s pridobivanjem ekološkega mangovega masla. Christine Ellinger je projekt popeljal na še neraziskano področje, zato je bilo treba odgovoriti na številna vprašanja. Na primer, kako odstraniti mangova semena iz mangove koščice. Ali kako iz semen iztisniti mangovo maslo. Ali kako zagotoviti, da bo mangovo maslo ostalo stabilno tudi brez uporabe umetnih konzervansov? Christine Ellinger pripoveduje: »Na začetku nismo vedeli, koliko sadja bi potrebovali, da bi pridobili želeno količino ekološkega mangovega masla.« Da bi to ugotovili, so leta 2009 začeli s prvimi poskusi predelave.

 Da bi lahko pridobili mangovo maslo, je treba koščice najprej nekaj dni sušiti na soncu. Nato je mogoče koščice ročno razpoloviti in odstraniti semena, ki se nato še nekaj časa sušijo. To je velik izziv, če upoštevamo, da se kmalu po obiranju mangovih dreves začne deževno obdobje. Zato je običajno nekaj semen treba posušiti do konca v pečicah. Da bi zmanjšali količino porabljene neobnovljive energije, sta se Nanalal Satra in podjetje WALA odločila za sončno energijo. »Naročili smo študijo, s katero smo želeli ugotoviti, kateri je najboljši način za sušenje semen s sončno energijo,« pravi Christine Ellinger. Takoj ko se vsa semena posušijo, jih pošljejo v Nemčijo, kjer iz njih iztisnejo dragoceno ekološko mangovo maslo. Cilj podjetja WALA je, da bi mangovo maslo pridobivali neposredno iz Indije, tako da bi večji del predelave dodane vrednosti ostal v tej državi. Že sedaj predelava prinaša pomembne koristi, saj koščic ne odvržejo ali zažgejo, tako kot so to delali prej, ampak jih namesto tega predelajo. Nanalal Satra pa je lahko zaposlil dodatnih 40 sezonskih delavcev, ki iz ekoloških mangov odstranjujejo koščice.

Mangovo maslo – surovina, ki se stopi na koži 

Mangovo maslo ima podobno gostoto kot kakavovo maslo. Kožo neguje tako, da jo nahrani z različnimi maščobnimi kislinami in ji pomaga, da ostane mehka in prožna. Poleg tega mangovo maslo pomaga zmanjšati gube in izjemno učinkovito odpravi hrapavo kožo. Zagotavlja tudi rahlo zaščito pred UV-žarki. Mangovo maslo je tudi užitno in se med drugim uporablja za izdelavo čokolade.

Mangovo maslo znamke Dr. Hauschka

Ekološko mangovo maslo vsebujejo naslednji izdelki:

Eterično olje vrtnic iz Etiopije

  • Cvetovi vrtnic iz Etiopskega višavja so dvakrat težji od tistih, pridelanih v drugih državah.

    Cvetovi vrtnic iz Etiopskega višavja so dvakrat težji od tistih, pridelanih v drugih državah.

  • Iz teh cvetov se pridobiva prvo olje vrtnic iz ekološke pridelave v Afriki.

    Iz teh cvetov se pridobiva prvo olje vrtnic iz ekološke pridelave v Afriki.

  • Zaradi bližine ekvatorja pobiranje vrtnic v Etiopiji traja osem tednov namesto štiri.

    Zaradi bližine ekvatorja pobiranje vrtnic v Etiopiji traja osem tednov namesto štiri.

Ob eteričnem olju vrtnic najprej pomislimo na Turčijo, Bolgarijo, Iran in Afganistan − ali pa morda na Etiopijo? Etiopsko gorovje, ki je sicer znano po kavi, je zelo primerno za gojenje dišečih damaščanskih vrtnic (Rosa damascena), iz katerih se pridobiva dragoceno eterično olje.

Dodatne informacije

Leta 2005 je Etiopijec Fekade Lakew ob podpori družbe WALA Heilmittel GmbH na šestih hektarjih zemlje začel gojiti damaščanske vrtnice po načelih biodinamične pridelave. Do danes je svojo površino razširil na 25 hektarjev. Leta 2012 je bilo destilirano prvo eterično olje vrtnic. To je bilo prvo eterično olje vrtnic, ki je bilo po prehodu na ekološko pridelavo pridobljeno v Afriki južno od Sahare. V skladu s svojimi visokimi standardi kakovosti zaradi katerih uporabljajo samo surovine iz biodinamične ali kontrolirane biološke pridelave, je za WALA, proizvajalce zdravil WALA in kozmetike Dr.Hauschka zelo pomembno, da ustvarjajo nova partnerstva v povezavi s surovinami.

Farmo vrtnic družbe Terra PLC najdemo na 2900 metrih nadmorske višine, približno 125 kilometrov severno od glavnega mesta Adis Abebe, in sicer v mestu Debre Birhan. Njegova nadmorska višina je idealna za rast damaščanskih vrtnic. Vse skupaj se je začelo s pridelovanjem zelenjave leta 2002. Sledilo je kratko obdobje gojenja rezanih vrtnic. Toda glede na to, da te ne vzdržijo poznega obdobja mraza, ki lahko nastopi v etiopskem gorovju, se je Fekade Lakew odločil za kultiviranje bolj robustnih damaščanskih vrtnic. Hitro je vzpostavil stik z družbo WALA, kjer so bili nad projektom tudi tokrat navdušeni. »Že dolgo smo razmišljali o tem, da bi poskusili gojiti vrtnice nekje v bližini ekvatorja,« je povedal Ralf Kunert, generalni direktor podjetja naturamus GmbH.. Bližje kot je namreč vrtnica ekvatorju, dlje cveti. Medtem ko v deželah, ki so znane po pridelavi vrtnic, kot so Bolgarija, Turčija in Iran, vrtnice cvetijo štiri tedne, ko jih je tudi mogoče pobirati, v Debre Birhanu to obdobje traja osem tednov. »To je velika prednost,« pojasnjuje Ralf Kunert, »saj je za pobiranje enake količine cvetov vrtnic na voljo dvakrat več časa.« To pomeni, da so ljudje pod manjšim pritiskom, da je potrebnih manj pobiralcev, ki jih je mogoče tudi dlje in redno zaposliti, da je kakovost vrtnic mogoče pri pobiranju še bolje nadzorovati in da je obremenitev destilarne bolj enakomerno razporejena. Vrtnice iz Etiopskega gorovja pa imajo še eno pomembno prednost: s štirimi grami na cvet so kar dvakrat težje od tistih, pridelanih v drugih državah. Tam en cvet tehta okrog dva do dva in pol grama.

WALA prevzema družbeno odgovornost

WALA je kot spodbudo za projekt darovala sadike. Po letih so te zrasle v veličastne grme vrtnic. Ker so želeli, da bi vrtnice od samega začetka bile deležne pravilne oskrbe in da bi imele optimalne začetne pogoje za rast, so pri družbi WALA Fekadeju Lakewu in njegovim zaposlenim ponudili pomoč svetovalca za biodinamično poljedelstvo. Ta v rednih intervalih večkrat letno obišče farme vrtnic in izobražuje ter svetuje tamkajšnjim ljudem o pravilni pridelavi vrtnic. Da bi zadostili visokim zahtevam, ki jih WALA načeloma postavlja glede surovin za pridelavo, je bila opravljena prva certifikacijska revizija v skladu s smernicami Demeter in programom »fair for life«, ki je eden izmed standardov pravične trgovine (fair trade). Stroške certifikacije je krila družba WALA. Poleg tega je bila zgrajena tudi destilarna. Po naročilu Nemškega ministrstva za gospodarsko sodelovanje in razvoj (BMZ) in ob finančni pomoči fundacije WALA jo je v Etiopiji zgradila nemška družba za mednarodno sodelovanje Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH pod nadzorom bolgarskega proizvajalca obratov za destilacijo, ki ga je zagotovila fundacija WALA. »Za nas je pomembno, da tako v državi kot pri naših projektnih partnerjih vzpostavimo nova znanja. Moto družbe WALA je pomagati drugim, da si bodo znali pomagati sami,« pojasnjuje Ralf Kunert.

Cilj vsakega projekta, povezanega s pridobivanjem surovin, družbe WALA je širitev ekološke pridelave po vsem svetu. Partnerjem je na voljo finančna in strokovna pomoč na terenu. WALA se s pogodbo zaveže k odkupu surovin, proizvedenih v okviru projekta. Na ta način sta zagotovljena varnost za projektne partnerje pri načrtovanju in jamstvo, da bodo delavcem izplačane plače. WALA je v svojih razmerjih z dobavitelji na splošno pozorna na zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in izplačila za opravljeno delo, pa tudi na ozaveščen in odgovoren odnos do okolja.

Hektar vrtnic za kilogram eteričnega olja vrtnice

Za kilogram dragocenega olja vrtnice, ki se uporablja tako rekoč pri vseh kozmetičnih izdelkih Dr.Hauschka in številnih zdravilih, ki jih izdeluje WALA, potrebujemo en hektar vrtnic. Družba WALA se je obvezala, da v naslednjih desetih letih odkupi vso olje vrtnice, proizvedeno na farmi vrtnic. »Po tem obdobju pa lahko Fekade Lakewsein olje vrtnice prav tako ponudi tudi drugim odjemalcem, « pravi Ralf Kunert. »Ne želimo si, da bi bil naš pogodbeni partner odvisen samo od nas, temveč da bi sodeloval z več kupci in se tako postavil na lastne noge.«

Medtem je Fekade Lakew vzel v zakup še 14 hektarjev zemlje v 10 kilometrov oddaljenem mestu Angolela. V Etiopiji država namreč še vedno ne dovoljuje zemlje v zasebni lasti, razen čisto majhnih površin za lastne potrebe. V Angoleli že rastejo številni grmi vrtnic, ko pa bodo okoliški kmetje sledili zgledu Fekadeja Lakewa, jih bo še več. Glede na to, da so v sosednji vasi že pokazali zanimanje, bi se to lahko kaj kmalu uresničilo. Če bo vse potekalo po načrtih, se bodo tudi oni kaj kmalu začeli ukvarjati s pridelavo vrtnic, iz katerih bodo nato v, pred kratkim razširjeni, destilarni podjetja Terra PLC proizvajali eterično olje vrtnic. Na ta način se v Etiopiji razvija pridelava vrtnic, gospodarski in socialni položaj posameznikov v tej državi pa se počasi, a vztrajno izboljšuje.

Z Rta dobre nade: Opoldnevnica iz Južne Afrike

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Delavci družbe Parceval Ltd. Pharmaceuticals.

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Polja opoldnevnice na farmi Waterkloof.

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Nabiranje cvetov opoldnevnice ob sedmi uri zjutraj.

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Nabiranje cvetov opoldnevnice ob sedmi uri zjutraj.

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Obrane cvetove opoldnevnice položijo na tehtnico.

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Opoldnevnica (Mesembryanthemum crystallinum).

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Polja na farmi Waterkloof.

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Pripravljanje zabojev za rastline

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Mlade rastline opoldnevnice

  • Opoldnevnica iz Južne Afrike

    Opoldnevnica (Mesembryanthemum crystallinum).

Opoldnevnica, na kateri temelji linija preparatov za nego kože Dr.Hauschka Med, je prilagojena na vročino, izvira pa iz Južne Afrike. Obisk pri Ulrichu Feiterju, pridelovalcu opoldnevnic, ki ga z družbo WALA povezuje dolgoletno sodelovanje.

Dodatne informacije

Zima v Južni Afriki. Ura je sedem zjutraj, tišino predira oglašanje ibisov. Sedem delavcev iz južnoafriške družbe Parceval Ltd. Pharmaceuticals ob rani zori začenja s pobiranjem cvetov opoldnevnice na poljih farme Waterkloof, ki je last podjetja. Tega avgustovskega jutra je 14 stopinj Celzija, kar je hladno v primerjavi z vročimi poletji, ko lahko temperature dosežejo tudi do 45 stopinj. Cilj trgatve je zbrati 1,5 tone cvetov. Glede na to, kako bujne so rastline, je ta dosežen zgolj v treh urah.

Družba Parceval Ltd. Pharmaceuticals na farmi Waterkloof letno proizvede okrog deset ton opoldnevnice (Mesembryanthemum crystallinum) iz biološko-dinamične in certificirane ekološke pridelave. Za pridelavo semen, pripravo komposta, vzgojo mladih rastlin in pobiranje cvetov skrbijo zaposleni na kmetiji. Opoldnevnico gojijo v zimskih mesecih, saj v tem obdobju raste hitreje in je bolj mesnata. Prava narava te rastline se najbolje odraža v njenem naravnem okolju. Kot pionirska rastlina se opoldnevnica namreč pogosti ustali na območjih, kjer je ekosistem načet.

Ulrich Feiter je ustanovitelj in direktor družbe Parceval Ltd. Pharmaceuticals. Z družbo WALA sodeluje že od leta 1986. Takrat je kvalificirani vrtnar ob šolanju že skoraj dve leti delal v različnih oddelkih družbe WALA in se med drugim seznanil s postopkom ritmične proizvodnje, s katerim se pridobivajo dolgotrajni rastlinski ekstrakti na bazi vode, t.i. matične tinkture . Opremljen s tem znanjem je Feiter po naročilu družbe WALA odšel v Južno Afriko, da bi tam proizvajal matično tinkturo toploljubne rastline Bryophyllum.

Ulrich Feiter meni, da njegova vloga v Južni Afriki ni le vloga pogodbenega proizvajalca. »Dobiček mi ni bil nikoli pomemben,« odgovori, ko ga vprašajo o njegovi viziji. Bolj mu je do tega, da prenese nove zamisli, premosti težave in pomaga Afriki. Zaradi tega je bil leta 2005 zaslužen za ustanovitev AAMPS, združenja za normiranje afriških zdravilnih rastlin, ki je pred kratkim izdalo opise več kot 50 afriških zdravilnih rastlin, da bi spodbudili ljudi k njihovi uporabi. Zato trenutno pripravlja tudi ustanovitev fundacije zaposlenih, v okviru katere bi bili delavci družbe Parceval finančno soudeležni pri podjetju in  imeli možnost sodelovanja pri poslovnih odločitvah. Ustvarjanje kolektivnega čuta za odgovornost je velik izziv, ki ga je mogoče razviti le z veliko mero potrpljenja in številnimi pogovori, a hkrati predstavlja tudi korak za prihodnost.

Ekološki ricinus iz Indije

  • Ricinovo olje iz Indije

    V Indiji je veliko krajev, kjer morajo ženske peš hoditi po vodo.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Shailesh Vyas iz nevladne organizacije Satvik poljedelcem v pokrajini Kutch svetuje glede ekološkega kmetovanja.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Pobiranje ricinusa.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Obrano ricinovo seme.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Nananal Satra v svojem obratu za stiskanje olja proizvaja certificirano ekološko ricinusovo ulje.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Vreče za transport ricinovih semen nosijo oznako za ekološko pridelavo in serijsko številko, da bi zagotovili, da v oljarno prispejo izključno semena z ekološkim certifikatom.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Ricinus (Ricinus communis) z zrelimi plodovi.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Prebivalci vasi Jadsa sadijo ricinus.

  • Ricinovo olje iz Indije

    Christine Ellinger, ki je zaposlena pri družbi WALA, je prisluhnila željam prebivalcev vasi Jadsa in ženskam poklonila kozmetiko Dr.Hauschka.

Ricinovo olje je negovalna sestavina cele vrste kozmetičnih izdelkov Dr.Hauschka in osnova kopeli Dr.Hauschka. Ko so se pri družbi WALA odločili, da bodo začeli uporabljati certificirano ekološko ricinovo olje, so ugotovili, da tega olja na tak način ne proizvajajo nikjer na svetu. Sklenili so, da je stvar mogoče spremeniti. Christine Ellinger, ki je v družbi WALA zadolžena za nabavo surovin, se je prek svojih kontaktov v Indiji leta 2005 povezala s kmetovalci, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, in z nevladno organizacijo Satvik.

Dodatne informacije

Motivirani in ekološko usmerjeni indijski kmetovalci so nevladno organizacijo Satvik ustanovili že leta 1995. Njihov cilj je bil, da bi v sušni severnoindijski pokrajini Kutch spodbudili ekološko sprejemljivo kmetijsko proizvodnjo, ki bi za namakanje izkoriščala izključno padavine. Potem ko je v uničujočem potresu leta 2001 izgubilo življenje najmanj 20.000 ljudi, številni preživeli pa so ostali brez osnovnih sredstev za preživetje, je prehod na cenejšo metodo pridelave, ki ne ogroža plodnost tal, ampak jo celo povečuje, postal še pomembnejši. Nastala je potreba po intenzivnejši aktivnosti združenja Satvik.

Prvo certificirano ekološko ricinovo olje

Povpraševanje po ekološkem ricinovem olju, ki ga je fakultetno izobražena ekotropologinja in inženirka agronomije Christine Ellinger leta 2005 naslovila na združenje Satvik, je prispelo ravno ob pravem času. Njihova kmetijska proizvodnja je bila že takrat v skladu z ekološkimi kriteriji, ni pa bila uradno certificirana kot ekološka. WALA je s finančno podporo, ki jo je omogočila za svetovalne aktivnosti združenja Satvik, in s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pripomogla k temu, da je IMO (Institut za tržno ekologijo) celi verigi pridelave in predelave ricinusa podelil certifikat ekološke proizvodnje. Ta neodvisen nadzorni organ preverja skladnost ekoloških vidikov izdelkov, poljedelstva, predelave, uvoza in trgovine z Uredbo sveta (ES) št.834/2007, ki regulira ekološko pridelavo. Na ta način se je leta 2005 vzpostavilo dolgoletno partnerstvo, na podlagi katerega je nastalo prvo certificirano ekološko ricinovo olje na svetu.

Moje sanje so predelovati izključno ricinovo seme iz ekološke pridelave

Nanalal Satra, lastnik in direktor družbe Castor Products Company iz indijske vasi Nandgam v pokrajini Kutch, je z družbo WALA v stiku že od leta 2005. Na pobudo Christine Ellinger in ob posredovanju združenja Satvik v svojem obratu za stiskanje olja že od leta 2007 proizvaja hladno stiskano ricinovo olje iz ekološko pridelanega semena, ki ga odkupuje od lokalnih kmetovalcev, ki imajo certifikat za ekološko pridelavo, in to po 15 do 18 odstotkov višji ceni kot je cena za ricinovo seme iz tradicionalne pridelave. Njegovo navdušenje nad ekološkim načinom proizvodnje ga je spodbudilo, da je leta 2009 zgradil nov obrat za proizvodnjo, za katerega mu je IMO izdal certifikat in v katerem izdeluje izključno certificirano ekološko ricinovo olje. Nanalal Satra presežek dobička od prodaje ekološkega ricinovega olja nameni za gradnjo skupnega prostora za odmore in druženje zaposlenih, za pomoč kmetovalcem pri pridobivanju certifikata in prehodu na ekološko pridelavo in za to, da bi kmetom omogočil, da pri kuhanju uporabljajo bioplin. Že 50 kmetovalcem je financiral naprave za proizvodnjo bioplina, ki družinam s po eno kravo omogočajo pripravo vseh obrokov. Taka ureditev je pravi blagoslov za življenje v sušni pokrajini Kutch, kjer ne raste veliko drevja.

Finančna neodvisnost kot glavni cilj

Medtem je skoraj 140 družin, ki ima v lasti kmetijske površine, zanje pridobilo certifikat ekološke pridelave. Na 1.175 hektarjih pridelajo skoraj 277 ton ricinovih semen in tako omogočajo stabilne dodatne prihodke. Nanalal Satra proizvede 60 ton ricinovega olja in danes že krepko prekaša potrebe družbe WALA, zaradi česar sodeluje z več prodajnimi partnerji. »To je popolnoma v skladu z našo filozofijo,« zatrjuje Christine Ellinger. Navsezadnje gre za to, da se v strukturno oslabelih regijah ponudi spodbudo in podporo zametkom pridelave, ki bo postala stabilna in samostojna in ki bo lokalnemu prebivalstvu pomagala pri doseganju finančne neodvisnosti in boljših socialnih pogojev. Poleg gospodarskega svetovanja nevladna organizacija Satvik skrbi tudi za programe zdravstva in izobraževanja. Christine Ellinger pri svojih obiskih posveča posebno pozornost socialnim vprašanjem. Ob njenem zadnjem obisku ji je Nanalal Satra ponosno razkazal preurejene skupne prostore za zaposlene. Christine Ellinger se je vidno razveselila: preplet različnih kultur je obrodil sadove na obeh straneh.

Afganistanske vrtnice

  • Afganistanske vrtnice

    Otroci se igrajo s pobranimi cvetovi vrtnic.

  • Afganistanske vrtnice

    Projekt pridelave vrtnic v Nangarharu. Pridelovalci se dobro zavedajo, da nemška organizacija Welthungerhilfe vodi natančno evidenco o njihovih pridelkih.

  • Afganistanske vrtnice

    Sveže pobrane cvetove stresejo v kotle naprave za destilacijo.

  • Afganistanske vrtnice

    Pobrane cvetove kuhajo v kotlih zato, da bi pridobili olje vrtnic. Ko je v njih dovolj vode, delavci kotle zaprejo s pokrovi, s katerimi se s pomočjo kondenzacijskih cevi odvaja para.

  • Afganistanske vrtnice

    Po destilaciji ostanejo prekuhani cvetovi vrtnic, ki se tako izsušeni in narezani na bloke uporabljajo kot kurivo.

  • Afganistanske vrtnice

    Del cvetov vrtnic posušijo, zato da bi jih lahko uporabili na primer za oljne izvlečke.

Z namenom dolgoročno zmanjšati trgovino z opijem (80 odstotkov vsega heroina prihaja iz Afganistana), s čimer bi prebivalcem obenem ponudili alternativni način preživljanja, se na pobudo nemške organizacije Welthungerhilfe, ki si prizadeva za zmanjševanje lakote po svetu, 700 kmetov na več kot 100 hektarjih zemlje že vse od leta 2004 ukvarja s pridelavo damaščanske vrtnice. Proizvodnja olja iz vrtnic je omogočila ponovno oživitev stare afganistansko tradicijo. Zdaj se pridela že zelo veliko rožnega olja, ki ga pretežno odkupi WALA, ki ta projekt spremlja že od začetka.

Dodatne informacije

Družba WALA je že poleti leta 2006 pokazala zanimanje za afganistansko olje vrtnic, od takrat pa projekt podpira tudi s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami. S tem sodelovanjem imajo proizvajalci naravne kozmetike dodaten vir surovin, saj povpraševanje po oljih iz rastlin ekološke pridelave nenehno narašča. Za sodelovanje med družbo WALA in nemško organizacijo Welthungerungshilfe gre zahvala pripravljenosti kmetov, da pridobijo certifikate v skladu z zahtevami, ki veljajo na področju naravne kozmetike.

www.welthungerhilfe.de

Vonj vrtnic v puščavi: Iran

  • Vrtnice iz Irana

    Obiranje vrtnic v dolini Lalehzar se začne zgodaj zjutraj.

  • Vrtnice iz Irana

    S pravilno vzgojo lahko vrtnice uspevajo sredi puščave. Na sliki je testno polje za biološko-dinamično pridelavo v Mehdi Abadu.

  • Vrtnice iz Irana

    V dolini Lahlezar vsi priskočijo na pomoč, ko nastopi kratko obdobje pobiranja vrtnic.

  • Vrtnice iz Irana

    Pobiranje vrtnic v Mehdi Abadu.

  • Vrtnice iz Irana

    Vsi priskočijo na pomoč, da bi vrtnice, nabrane v dolini Lalehzar, čim prej prispele do vasi z destilarno.

  • Vrtnice iz Irana

    Lastniki polj vrtnic prejmejo potrdilo, koliko cvetov vrtnic so dostavili. Nato lahko dvignejo svoje plačilo.

  • Vrtnice iz Irana

    Iz sveže pobranih cvetov vrtnic se s postopkom parne destilacije vsakič pridobivata dragoceno eterično olje vrtnice in rožna voda.

  • Vrtnice iz Irana

    Posušeni popki damaščanskih vrtnic so osnova za izvlečke olj, ki jih na primer predelajo v olje za telo z vrtnico znamke Dr.Hauschka.

  • Vrtnice iz Irana

    Homayoun Sanati je v Iranu ustanovil družbo Zahra Rosewater, ki se med drugim ukvarja z ekološko pridelavo damaščanskih vrtnic.

  • Vrtnice iz Irana

    Družba Zahra Rosewater se v Iranu na številnih področjih zavzema za reševanje socialnih problemov, med drugim je ustanovila sirotišnico za deklice v mestu Bam, ki ga je močno prizadel hud potres.

Vonj vrtnic se širi po zraku. Hans Supenkämper in Mahdi Maazolahi se med visokimi debli vrb, ki se dvigajo proti bleščeče modremu nebu, in zgradbo destilarne sprehajata do kraja, kjer zori kompost. Čeprav je v ozadju videti 4000 metrov visoke gore, prekrite s snegom, oba moška, ki sta si med seboj tako zelo različna, že občutita majsko toploto. Poljedelec Hans Supenkämper, velik in močan moški blagega pogleda, kot zaposleni družbe WALA poljedelcem v Iranu svetuje na področju biodinamične pridelave. Danes je polja hribovske vasice Mehdi Abad obiskal v družbi Mahdija Maazolahija, svetovalca za poljedelstvo družbe Zahra Rosewater, da bi oba ocenila, kako močno je kompost dozorel od prejšnje pomladi:

Dodatne informacije

Lupine pistacij v kompostu

Madhi Maazolahi, okrogloličen človek nizke rasti z gostimi, temnimi lasmi, je vedno v gibanju. Visokemu Nemcu, ki ga je vedno mogoče prepoznati po svetlo rjavem klobuku z vrvico, sledi s hitrimi koraki. Hans Supenkämper je zadovoljen, saj so se lupine pistacije popolnoma razgradile, posledica tega pa je fina prst prijetnega vonja, ki ni ne presuha ne prevlažna. Hans skrbno pokrije kompost, da bi na območju, kjer vladajo skorajda puščavske razmere, preprečil preveliko uhajanje vlage. Pravzaprav je pravi čudež, da vrtnice sredi pokrajine, za katero je značilno pomanjkanje vode, dajejo tako obilen pridelek. V trdi zemlji te osamele planinske regije uspeva le nizko rastlinje in nekaj dreves. Na sosednjem polju ženske v tišini pobirajo popke damaščanskih vrtnic. Okrog bokov imajo obešene vreče, v katerih zbirajo cvetove. Ko so vreče polne, rože stresejo v vreče, ki jih moški nato odnesejo v destilarno. Med grmički cvetočih vrtnic rožnate barve ženske izstopajo s svojimi pisanimi krili in naglavnimi rutami.

V Mehdi Abadu se nahajajo testna polja iranskega podjetja Zahra Rosewater, ki jih ta družba ob podpori podjetja WALA obdeluje na biološko-dinamičen način. Večino eteričnih olj vrtnice in rožne vode Zahra pridobiva v dolini Lalehzar, ki se v osrednjem delu Irana nahaja na višini 2200 metrov. Danes 83-letni Homayoun Sanati, ustanovitelj družbe Zahra Rosewater, rad pripoveduje o tem, kako je intenzivni okus mete ob času kosila presenetil tako njega kot njegovo soprogo. Zdelo se je logično, da na svoji zemlji, ki jo je podedoval od očeta Abdula-Hosseina Sanatija, začne gojiti vrtnice. Danes z družbo Zahra Rosewater, katere 50 odstotni lastnik je fundacija Sanati in ki jo je ustanovil ded Homayouna Sanatisa, sodeluje 1500 pridelovalcev.

V iskanju evropske skrivnosti

Haj Ali Akbar Sanati (1858–1938), vedoželjen trgovec iz puščavskega iranskega mesta Kerman, je želel najti odgovor na vprašanje, zakaj je Evropa tako uspešna. V iskanju odgovorov se je okoli leta 1901 kar peš podal na pot. Ta ga je skozi Indijo in Osmansko cesarstvo pripeljala vse do Dunaja. Skozi Rusijo in srednjo Azijo se je vrnil nazaj domov šele po 10 letih. Odgovor je prinesel s seboj: skrivnost, ki jo je poskušal odkriti, se je skrivala v izobraževanju in industriji. V svojem, tedaj mirnem in osamelem rodnem mestu Kerman je ustanovil tekstilno industrijo in sirotišnico, ki otrokom ni služila le kot zatočišče, temveč tudi kot kraj, ki jim je dal vzgojo in izobraževanje, vključno z uvajanjem za delo v industriji. Kot priimek si je nadel ime Sanati, kar v perzijščini pomeni industrijski. V Iranu takrat niso poznali priimkov, a številni otroci iz sirotišnice so priimek Sanati privzeli prostovoljno. Na začetku 60. let prejšnjega stoletja je oče Homayouna Sanatija na mestu, kjer je stala sirotišnica, ustanovil Muzej sodobne umetnosti in knjižnico, ki sta se ohranila vse do danes.

Otroci so naša prihodnost

»Otroke moramo naučiti, da bodo razmišljali, ne samo, da se bodo učili na pamet, kot to počnejo v državnih šolah.« Oči Homayouna Sanatija sijejo s posebnim žarom, ko govori o svojem najnovejšem projektu. Leta 1974 je po očetovi smrti med drugim prevzel tudi upravljanje sirotišnice. Odkar je leta 2006 za direktorja družbe Zahra Rosewater postavil profesorja kemije Alija Mostafavija, posveča več časa sirotišnicam fundacije Sanati. Poleg sirotišnice za dečke v Kermanu imajo v Bamu, v mestu, ki je bilo močno prizadeto v uničujočih potresih, še sirotišnico za dekleta, v Kermanu pa tudi vrtec za invalidne otroke in dom za duševno zaostala dekleta, ki so pogosto žrtve družinskega nasilja in zlorab. Ustanove, ki jih vodi fundacija, ponujajo zaščito in zatočišče skupno 200 otrokom. Za Homayouna Sanatija so otroci prihodnost Irana. »Posvečati se moramo izobraževanju mater,« odločno doda in pojasni, da imajo matere ključno vlogo pri usvajanju etičnih in družbenih veščin, ki nas spremljajo vse življenje.

Meseci vrtnic

Maja in junija v destilarni vrvi kot v čebeljem panju. Da bi dostavili sveže nabrane cvetove vrtnic, pridelovalci v naglici prihajajo z mopedi, osli, kamioni, traktorji ali peš. Na veliki tehtnici ob vhodu v skladišče, ki ga preveva vonj razsutih vrtnic, sedi delavec destilarne. Vsako vrečo, napolnjeno z vrtnicami, stehta in njeno težo zapiše v knjigo evidenc, poljedelcu pa izda potrdilo o prejeti količini, da lahko ta takoj zatem prejme ustrezno plačilo. »Cena, ki jo plačujemo, je dobra in želimo, da se pridelovalci tega zavedajo,« pove Ali Mostafavi, direktor družbe Zahra Rosewater. Če je promet dovolj velik, Zahra ob koncu leta pridelovalcem izplača tudi bonus. »Seveda moramo tudi mi vlagati v poslovanje,« pravi Mostafavi in dodaja, da morajo, na primer, kupiti novo linijo za polnjenje 20 različnih rastlinskih destilatov, od vodic na bazi mete in vrbe do krepčilnih rastlinskih vodic, ki jih Zahra proizvaja poleg eteričnih olj, dišečih soli in sadnih čajev. S to široko paleto izdelkov lahko Zahra destilarno uporablja tudi v mesecih zunaj kratke sezone cvetenja vrtnic.

Olje vrtnic in rožna voda

V dvorani za prevzem vrtnic se vse odvija zelo hitro. V ozadju zaposleni prevzemajo vreče in vrtnice stresajo na čista tla v dvorani. Cvetovi vrtnic se ne smejo preveč segreti, da ne bi izgubili dragocenega eteričnega olja. Zato se pobiranje začne že zgodaj ob zori, pri opravilu pa sodelujejo vsi prebivalci doline Lalehzar, če le niso bolni ali prestari. Zaposleni v destilarni neumorno obračajo vrtnice, da se ne bi segrele. Ko so naprave za destilacijo v sosednji dvorani proste, vrtnice hitro premestijo tja, kjer jih zavite v modro ponjavo dvignejo v zgornji kotel naprave za destilacijo. 500 kilogramov cvetov vrtnic se v kotlu skupaj s 500 litri vode kuha tri ure. Družba Zahra Rosewater vsako leto predela več kot 900 ton cvetov vrtnic. Dragocen rezultat tega dela je 900 ton rožne vode in približno 150 litrov olja vrtnice, katerega kakovost se redno preverja v lastnem laboratoriju za analize. »Naš cilj je povečati letni donos na 1100 ton cvetov vrtnic,« pravi Ali Mostafavi optimistično, zahvaljujoč pogodbi o dolgoročnem sodelovanju z družbo WALA, ki odkupuje več kot tretjino proizvedenega olja vrtnic in posušene cvetove vrtnic. K tej rasti bi morala prispevati tudi nova polja v Shirazu in Dharabu. Mostafavi se veseli dobrega sodelovanja z družbo WALA. Januarja 2008 je obiskal nemško podjetje, da bi med drugim sodeloval v pogovorih glede skupnega standarda kakovosti.

Ozaveščanje in izobraževanje

1500 pridelovalcev, ki delajo za družbo Zahra Rosewater, je samostojnih podjetnikov. V okviru pogodb, ki so jih sklenili z družbo Zahra, so se zavezali, da ne bodo uporabljali umetnih gnojil, saj želi podjetje od britanskega združenja Soil Association za svoja polja prejeti certifikat ekološke pridelave. »Prepričati pridelovalce, da se pri pridelavi vrtnic izogibajo kemičnim sredstvom, je pravi izziv, « pravi Mostafavi, »in ker v Iranu država podeljuje subvencije za umetna gnojila, pridelovalci sprva sploh ne znajo kmetovati brez njih.« Prav iz tega razloga sta ozaveščanje in izobraževanje glede biodinamičnega kmetovanja, ki ga na primer izvaja agronom Hans Supenkämper iz družbe WALA, še kako pomembna temelja poslovnega sodelovanja s pridelovalci. Zahra poleg potaknjencev vrtnic brezplačno zagotavlja tudi iz komposta pridobljena naravna gnojila. Pridelovalec, ki prekrši prepoved uporabe umetnih gnojil, je za štiri leta izključen iz pogodbe. »Vendar pa tudi v tem primeru pridelovalcev ne pustimo na cedilu,« pravi Hamayoun Sanati. Njegova vizija je spremeniti vso dolino Lalehzar v območje kmetijske pridelave po ekoloških načelih, kjer bi na ta način uspevalo vse od vrtnic do sadja in zelenjave. Kmet, ki bi uporabil umetna gnojila, bi bil sicer prijavljen, kljub temu pa bi mu družba Zahra vrtnice odkupila, vendar po nižji ceni.Tudi destilirane bi bile v klasični destilarni. Kdor sodeluje z družbo Zahra, je pač del družine. To pripadnost krepi tudi dejstvo, da pridelovalci v Lalehzaru redno prejemajo časopis, za katerega je zadolžen Mahdi Maazolahi. Časopis objavlja članke v zvezi z vsemi vidiki vzgoje vrtnic ter zgodbe posameznih pridelovalcev, poroča o letnih festivalih in novostih po vaseh, obsega pa tudi strani, namenjene ženskam in otrokom. V okviru svojega družinsko usmerjenega sodelovanja družba družinam, ki to potrebujejo, omogoča predujme, starejšim, ki niso sposobni za delo, izplačuje neko vrsto pokojnine, poleg tega pa v primeru sporov ponuja tudi pravno pomoč. Družba Zahra je v vaseh vzpostavila sistem oskrbe z vodo, podpira pa tudi šole. Z ustanovitvijo lokalnega zdravstvenega centra je prebivalcem zagotovila osnovno zdravstveno oskrbo. Bolniki, ki morajo na pregled k specialistu v Kerman, se lahko zanesejo na organiziran prevoz. Pari, ki se želijo poročiti, lahko dobijo posojilo po zelo nizki, zgolj 4 % obrestni meri, namesto 14 %, ki jo sicer ponujajo iranske banke. Nadarjenim otrokom družba Zahra omogoča, da šolo obiskujejo v kraju Kerman. Cilj je namreč, da se po končani izobrazbi vrnejo v vas in pomagajo pri delu. Zamisel se je izkazala za uspešno: stopnja brezposelnosti v Lalehzarju je namreč najnižja v regiji. Za Iran značilne selitve prebivalcev iz vasi v mesta, ki so posledica nizkih prihodkov iz kmetovanja zaradi vmesnih trgovcev, so tukaj redke. To je uvidelo tudi iransko Ministrstvo za kmetijstvo, ki je družbi Zahra ponudilo posojila za nadaljevanje in širjenje poslovanja. Toda tovrstna pomoč je odveč, saj je družba Zahra dovolj močna in finančno stabilna, da lahko del prihodkov nameni tudi sirotišnicam pod okriljem fundacije Sanati.

»Na testnih poljih pridelujemo pšenico z in brez uporabe umetnih gnojil, nato pa primerjamo tako donos kot stroške,« pojasnjuje Ali Mostafavi. Rezultate posredujejo pridelovalcem, ki se nato lahko sami odločijo, ali se jim ekološka pridelava finančno izplača. Na ta način naj bi pridelovalce ozavestili o ekološki pridelavi, tako da bi z njo nadaljevali zaradi lastnega prepričanja. Čeprav v Iranu, z izjemo zametkov v Teheranu, doslej še ni bilo trga z ekološkimi pridelki, družba Zahra Rosewater verjame v svojo »žametno ekološko revolucijo«.

Začetki

Po notranjem dvorišču zgradbe iz opeke barve okra v Kermanu, ki jo je zgradil Sanatijev dedek, se razlega gruljenje golobov. Danes je tukaj sedež družbe Zahra Rosewater in hkrati dom Homayouna Sanatija. Prostor za zidovi, ki dobro zadržujejo hrup danes že več milijonskega mesta Kerman, je pravi kraj za razmislek o začetkih družbe Zahra.

Potem ko sta Homayoun Sanati in njegova soproga sklenila, da bosta v Lalehzarju gojila vrtnice, sta iz province Isfahan, natančneje iz regije Kashan, ki jo zaznamuje tradicija vzgoje vrtnic, prinesla potaknjence damaščanske vrtnice. Prvi poskusi pridelave so se izkazali za uspešne. Po 18 mesecih so grmi pognali cvetove, katerih delež olja je kar za 50 % presegal delež v vrtnicah iz Kashana. Zato je družina Sanati z vrtnicami zasadila kar 20 hektarjev nasadov, ne oziraje se na nezaupljivost pridelovalcev do nove kulture. Nato se je zgodila iranska revolucija. Ko je oblast prevzel Homeini, so Homayouna Sanatija aretirali. Ker je delal za ameriško založniško hišo Franklin, so ga obtožili, da je agent ameriške agencije CIA. V resnici je bila njegova naloga le, da iz angleščine v iranski jezik farsi prevaja leposlovje in učbenike ter jih tudi objavlja. Toda že samo dejstvo, da je izdal 1500 knjig, je štelo kot zločin zoper islam, saj je z objavljanjem ameriških knjig in idej ogrožal islamsko kulturo. Po osmih mesecih v vlažni in mračni samici je moral v zaporu preživeti še nadaljnjih pet let. Leta 1983 je bil izpuščen iz zapora. V tem času je za vrtnice morala skrbeti njegova žena. Zanje je skrbela tako skrbno kot za lastne otroke. Zato ji je bilo še posebej tesno pri srcu, ko je morala gledati, kako so pridelovalci v Lalehzarju potaknjence prenehali zalivati vsakih 14 dni in jih namesto tega v celem poletju zalili zgolj enkrat. In takrat se je zgodil čudež. Kljub temu so vrtnice rasle, zelenele in poganjale bogate cvetove. Na pridelovalce je to naredilo velik vtis in tudi sami so začeli verjeti v vzgojo vrtnic, saj so videli, da je z nekaj vloženega dela in minimalno količino vode mogoče iztržiti več kot s pšenico, krompirjem ali celo opijskim makom, ki so ga že dolgo nelegalno vzgajali, da bi povečali svoje skromne prihodke. »Čas, ki sem ga preživel v zaporu, je prinesel tudi dobre stvari,« razkriva Homayoun Sanati s svojim deškim nasmehom. Zahvaljujoč dedkovemu izreku »Nikar se ne boj strahu.« je lažje prenesel čas v zaporu, v samici pa je skoval številne verze o vrtnicah, si jih vtisnil v spomin in jih po vrnitvi domov prelil na papir. Nato še doda:»Naše težave so naše največje bogastvo«.

Dodatne informacije:

www.zahrarosewaterco.com

Karitejevo maslo iz Burkine Faso

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Sušeni in oluščeni karitejevi oreščki

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Večina prebivalcev Burkine Faso nima dovolj denarja, da bi svoje otroke pošiljala v šolo.

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Plodovi drevesa karitké.

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Herrmann Schopferer je zadolžen za projekt proizvodnje karitejevega masla v mestu Diarabakoko.

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Posušene in oluščene oreščke pečejo v glinenih pečeh, da dobijo značilno temno barvo.

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Po obdelavi v pečeh karitejeve oreščke zmeljejo v mlinu, ki ga je pomagala financirati družba WALA.

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Mleti karitejevi oreščki

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Karité, ki zraste do 15 metrov visoko, v Burkini Faso velja za sveto drevo.

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Za proizvodnjo karitejevega masla skrbijo ženske. Obisk Chrisrtine Ellinger, ki je zaposlena v družbi WALA.

  • Karitejevo maslo iz Burkine Faso

    Dodaten zaslužek od obdelave karitejevih oreščkov lahko pomaga tudi otrokom. Več prihodkov jim omogoča, da obiskujejo šole, ki so v Burkini Faso plačljive.

Družba WALA Heilmittel GmbH že od leta 2001 podpira projekt pridelave karitejevega masla v Burkini Faso. V številnih vaseh, ki se nahajajo na območju pobiranja karitejevih oreščkov, ki ima certifikat ekološke pridelave, ženske na tradicionalen način izdelujejo surovo karitejevo maslo (beurre de Karité). Prodaja karitejevega masla je za številne družine glavni vir prihodka. WALA prispeva k ohranjanju vaških skupnosti, saj karitejevo maslo odkupuje po nadpovprečno visokih cenah in dolgoročno jamči za nakup določenih količin. Vasem pomaga pri pridobivanju certifikatov za biološko pridelavo tako finančno kot z nasveti in organizacijo. Avgusta 2004 je potekala glavna inšpekcija za ekološko certificiranje, kar je še en mejnik dosežen v okviru projekta.

Dodatne informacije

Dežela nepodkupljivih

Burkina Faso. Kje je pravzaprav Burkina Faso? Država, ki jo najdemo v zahodni Afriki, poleg Slonokoščene obale in Gane, diši po velikih prostranstvih, kjer je mogoče doživeti raznovrstne pustolovščine. Dežela je prepredena s tokovi Rdeče, Črne in Bele Volte. Nekoč so jo imenovali Gornja Volta, danes pa njeno ime pomeni dežela nepodkupljivih. Burkina Faso leži na visoki planoti, za katero so značilne vlažne savane, afriška grmičasta pokrajina in polpuščava. Sušna obdobja so tej že tako revni deželi, kjer se ljudje preživljajo pretežno z živinorejo in poljedelstvom, v zadnjih letih prinesla številne težave. Tukaj na robu Sahela se lahko ljudje preživljajo le s pridelavo rastlin, ki so popolnoma prilagojene na sušo. Ena od takih rastlin je drevo karité oziroma shea.

Sveto deblo savane: drevo karité 

Sredi dežele, kjer raste, je morda videti majhno, toda grčasto drevo karité lahko zraste od 10 do 15 metrov v višino in je sestavni del naravne vegetacije v tem omejenem, približno 300 km širokem vegetaticijskem pasu, ki se razteza od Malija, prek Burkine Faso, pa vse do Gane, Toga in Benina. Razen v tem pasu, drevo ne raste nikjer drugje na svetu.

Drevo, za katero so značilni usnjati listi in mlečna tekočina, ki se pretaka po njem, cvete le vsakih 20 let, polno rodnost, ki traja naslednjih 100 let, pa doseže šele po 30 letih. Zreli plodovi so zelene barve in imajo obliko slive s premerom, ki meri približno 4 cm. Mehka zunanja ovojnica zelene barve je priljubljena hrana. Ker vsebujejo 50 % maščobe so koščice plodov (oreščki) v Burkini Faso tradicionalen in priljubljen vir maščobe, ki se uporablja za nego kože in v prehrani. Za prebivalce je karité zaradi svojega izjemnega pomena sveto drevo in ga je zato prepovedano sekati.

Žensko zlato: Karitejevo maslo

Zasluge za proizvodnjo karitejevega masla gre pripisati ženskam. Ko nastopi čas za pridelavo te surovine, ki jo imenujejo tudi shea maslo, se ženske začnejo zbirati v središču vasi, na mestu, ki je odrejeno posebej za ta namen. Po obiranju oreščke posušijo, oluščijo, spečejo v glineni peči in nato strejo v možnarju. Tako nastalo maso razredčijo z vodo in tolčejo približno 45 minut. Ko se maslo loči od vode, ga je mogoče posneti (postopek je primerljiv s proizvodnjo mlečnega masla). Tako nastane masa belo-rumene barve, nerafinirano karitejevo maslo z nekoliko pikantnim vonjem. Gotovo maslo do odpreme hranijo v skladišču, ki ga uporabljajo izključno za ta namen. Danes je karitejevo maslo priljubljeno po vsem svetu.

Karitejevo maslo za kozmetiko Dr.Hauschka

Leta 2001 so bili vzpostavljeni prvi stiki med Burkino Faso in družbo WALA Heilmittel GmbH. Neodvisen projektni svetovalec Hermann Schopferer je sodelovanje predlagal proizvajalcu naravne kozmetike Dr.Hauschka. Njegova zamisel je bila, da bi v kakovostni kozmetiki uporabili kakovostno karitejevo maslo, pridelano s tradicionalnim postopkom, kar je vzbudilo zanimanje pri družbi WALA, ki je predlog tudi sprejela. Herman Schopferer je v Afriki, predvsem v Burkini Faso, začel in vodil že nekaj projektov. Po zaslugi dobrega poznavanja dežele je zaradi njegovega zmernega podnebja in velike količine padavin, za projekt pridelave karitejevega masla izbral jugozahodni del Burkine Faso, ki je od glavnega mesta Ouagadougou oddaljen okrog 400 km in kjer raste veliko karitéjevih dreves.

Zeleni grm in rumena glina

Tisti, ki so naveličani sodobnega načina življenja, bi v vasi Diarabakoko v regiji Burkine Fase gotovo našli želeni mir: tu ni elektrike, telefona ali cestnega prometa, ki bi vnašali nemir v življenje. Lokalno prebivalstvo živi izključno od pridelkov. Ena od glavnih jedi v njihovih enolični prehrani je proso, meso pa je prava redkost. Da bi kaj zaslužili, ženske in moški del svojih pridelkov ali jedi, ki so jih pripravili sami, prodajajo na 15 km oddaljeni tržnici. Pot morajo opraviti peš.

Obdelava karitejevih oreščkov

V vaseh Burkine Faso je nabiranje karitejevih oreščkov del tradicije. Tuje rafinerije že dolgo izkoriščajo dragocene oreščke, ki jih po vaseh odkupujejo po nizkih cenah. Toda v okviru projekta, ki ga je začela družba WALA, vasi zaslužijo veliko več, saj prodajajo maslo, ki ga same proizvajajo, njegova cena pa je sedemkrat višja od cene oreščkov.

Delaj dobro in še boljše

V vasi trenutno 350 žensk proizvaja karitejevo maslo za družbo WALA. Samoiniciativno so se povezale v zadrugo proizvajalcev, skupnost, ki združuje izključno ženske, kar je v Afriki nekaj običajnega. Proizvodnja karitejevega masla je tam že od nekdaj ženska domena. Za namen tega projekta so si ženske nadele ime IKEUFA (Faire bien et meilleur de Diarabakoko), kar pomeni: delaj dobro in še boljše v vasi Diarabakoko.
Ženske iz vasi same izbirajo vršilke vseh funkcij v zadrugi – od predsednice, prek blagajničarke, pa vse do zapisničarke. Imajo lastna polja in zaslužijo lasten denar, ki ga tudi same razporejajo. Emancipirane prebivalke Burkine Faso vsa vprašanja, ki se nanašajo na projekt, rešujejo neposredno s Schopfererjem.
Zahvaljujoč prihodkom od prodaje lahko plačujejo šolnino in tako pošljejo na šolanje vse otroke, ne samo peščice. Poleg tega se na ta način oskrbujejo z osnovnimi živili in zdravili, ki jih potrebujejo.

Karitejevo maslo iz Burkine Faso: dejstva

  • Leta 2001 je družba WALA v začetni fazi podprla projekt proizvodnje karitejevega masla, in sicer s financiranjem svetovalca Hermanna Schopfererja, ki je večkrat letno obiskal državo, skrbel za zahtevano raven kakovosti in objavljal priprave za letni postopek certifikacije ekološkega porekla.
  • Leta 2002 so iz pobranih oreščkov za družbo WALA prvič proizvedli karitejevo maslo. WALA je proizvajalkam plačala vnaprej, in sicer nadpovprečno visoke zneske. S tem denarjem so si financirale opremo, material za odpremo in ostale potrebščine. Jeseni leta 2002 je v prostore družbe WALA v Nemčiji prispela prva pošiljka karitejevega masla.
  • Leta 2003 je projekt prvič dobil certifikat ekološkega porekla. Proizvedena količina je zadostovala za vse potrebe družbe WALA.
  • S predelavo masla iz oreščkov, ki so bili pobrani leta 2004, so začeli avgusta. Sočasno poteka tudi letni postopek certifikacije ekološkega porekla.
  • WALA proizvajalkam jamči nespremenjeno količino odkupa in ponuja finančno podporo v obliki investicij.